Franja

prethòditi prèthodīm iti, hoditi pred kom, pred čim: ovim posljednjim dogadajima prethodi dugogodišnja priprema ti zadnji dogodki so se dolgo pripravljali

prìstajati -ajēm
1. iti, hoditi za kom, slediti komu: podranio u lov u planinu, za njim stara majka pristajaše; za slanom rukom ovce pristaju
2. privoljevati, sprejemati kaj: Dubrovčani su pristajali uza slovenski (slavenski) život; pristajati na što, na uslove
3. pritrjevati, soglašati: pristajati uz koga, na što, uz nečije mišljenje
4. pridruževati se komu: pristajati uz koga
5. pristajati: pristajati uz obalu, u pristaništu
6. ekspr. hoditi za kom, gledati za kom: po selu se govorilo da Jure za njom pristaje, a da ga i ona lijepo gleda

procēdere v. intr. (pres. procēdo)

1. iti, hoditi naprej:
procedere a passo d'uomo iti korakoma
procedere oltre nadaljevati pot

2. pren. nadaljevati:
procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
procediamo con ordine naprej po vrsti

3. pren. napredovati:
tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

4. ravnati, delati:
procedere da galantuomo ravnati pošteno

5. izvirati, izhajati

6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga

procession² [prəséšən] neprehodni glagol & prehodni glagol
iti v procesiji, povorki; hoditi v povorki (po ulicah, mestu)

prō-culcō -āre -āvī -ātum (prō in calcāre)

1. pred seboj na tla podreti (podirati), (po)tepta(va)ti, raztepta(va)ti, hoditi (stopati) po čem, pohoditi, prejezditi, jezditi čez kaj: uvas, ramos atque truncos Col., nives Cu. prekoračiti snežine, is (sc. aper) crescentes segetes proculcat in herbā O., proculcatas (sc. ranas) obteret duro pede Ph., nepotem Iust. do mrtvega pohoditi, pedibus virum equinis O., hunc ungula proculcat equorum V., eques sua ipse subsidia equis proculcavit L., proculcato senatu rapidi equis forum irrumpunt T., una ala ipso impetu proculcata erat Cu.; (v pozitivnem pomenu) proculcari stegniti (raztegniti, ulekniti, uleči) se komu pod noge: alteram (sc. capram) decubuisse atque ita alteram proculcatae supergressam Plin.

2. metaf. (po)teptati = ponižati (poniževati), zaničevati, v nič da(ja)ti (devati): qui fata proculcavit Sen. tr., proculcata desertaque res publica Suet., contumeliosā voce proculcatus Val. Max.; pt. pf. prōculcātus 3 obrabljen, zlajnan, vsakdanji: auris, verba Gell.

províjati se pròvījām se gizdavo hoditi

radere^*

A) v. tr. (pres. rado)

1. briti:
radi e getta britvica za enkratno uporabo

2. rušiti:
radere al suolo do tal porušiti

3. pren. (rasentare) oplaziti; iti, hoditi tik ob

4. napolniti do roba (merico)

B) ➞ radersi v. rifl. (pres. mi rado) pog. obriti se

rébriti rêbrīm
I. ekspr. hoditi po stranskih, krivih poteh
II. rebriti se
1. po strani hoditi: konj se rebri
2. rebriti se, repenčiti se, peteliniti se: ne bih joj ja dao da se rebri po mojoj kući

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

repedō -āre -āvī (re in pēs) nazaj iti, nazaj hoditi, umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se: perturbatus enim totus repedabat (po novejših izdajah trepidabat) et unus quisque suum pro re [cognatum] maestus humabat Lucr., sanctum ego a Metello Roma [rem] repedabam munere Luc. ap. Non., rediisse ac repedasse, ut Romam vitet, gladiatoribus Luc. ap. Non., repedare recedere. Pacuvius: „Paulum repeda, gnate, a vestibulo gradum“ Fest., iter ad Prasiacam Iul. Val., nihil amplius ausa repedavit ad sua Amm., nullo terga vertente evadere festinabant et velut repedantes sub modulis sensim extra vallum protrusi Amm., omnibus ferro incendioque consumptis ad signa repedavit ocius miles Amm., nostrorum metu peditum repedare compulsi Amm., his cognitis Valentinianus … repedare ad Illyricum festinabat Amm., repedando enim congregatusque in cuneos sensim progrediens Gothorum optimatem Farnobium cum vastatoriis globis vagantem licentius occupavit Amm. idr.; z notranjim obj.: pausillum repeda, gnate, a vestibulo gradum Pac. ap. Fest.

retrogradare v. intr. (pres. retrōgrado)

1. iti, hoditi nazaj

2. nazadovati

3. astr. retrogradirati

retrō-gradior -gradī -gressus sum (retrō in gradī) nazaj (vzvratno) hoditi, nazaj (vzvratno) iti: ab his retrogradiuntur ad solem Plin., labrum ei superius praegrande; ob id retrograditur in pascendo Plin., verecunde retrogradiens et pectus ostentans Amm., ne retrogradiens resumeret vires Amm., ipse etiam Iuppiter paululum retrogressus sub immensi nitoris lumine caligavit M., tunc enim, cum retrograditur, ultra anni circulum tardior collustrat orbem M., sed cursus diversitatem altitudinisque, causas consistendi retrogradiendique atque incedendi omnibus supra dictis importat radius Solis affulgens M.

rigirare

A) v. tr. (pres. rigiro)

1. ponovno obrniti, obračati; obiti:
rigirare il discorso pren. preiti na drugo temo
rigirare bene il denaro toskansko dobro obračati denar
rigirare qcn. koga si podrediti
saperla rigirare znati se okoristiti, obrniti kaj sebi v prid

2. obiti, iti, hoditi okoli

B) ➞ rigirarsi v. rifl. (pres. mi rigiro) nazaj se obrniti, obračati

rimontare

A) v. tr. (pres. rimonto)

1. ponovno namestiti, montirati

2. šport dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. iti, hoditi proti toku:
rimontare un promontorio navt. obpluti rt

4. obrt podšivati, poddelati čevelj (delati nov spodnji del čevlja)

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti (na konja, po stopnicah):
rimontare a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. seči, segati nazaj:
la fondazione di Roma rimonterebbe al 753 a.C. ustanovitev Rima sega nekako v leto 753 pr.n.š.

risalire^*

A) v. tr. (pres. risalgo) iti, hoditi nazaj gor; iti, pluti proti toku:
risalire le scale iti gor po stopnicah
risalire il fiume pluti po reki navzgor

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti, vzpenjati:
risalire a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. podražiti se

3. pren. (v mislih) vrniti se, vračati se; slediti:
risalire alla causa del fenomeno slediti pojavu do njegovega vzroka

4. seči, segati (nazaj):
gli affreschi risalgono al trecento freske segajo v štirinajsto stoletje

riuscire^* v. intr. (pres. riēsco)

1. spet iti, hoditi ven

2. voditi, peljati (v); pren. meriti

3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
riuscire nella carriera uspeti v karieri

roam [róum]

1. samostalnik
pohajkovanje, potikanje, tavanje, klatenje, hoja, sprehajanje brez cilja, pešačenje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
potikati se, tavati, klatiti se, hoditi brez cilja, pohajkovati; prepotovati, prepešačiti

to roam the woods potikati se po gozdovih
to roam about the forest klatiti se, pohajkovati po gozdu

sail² [séil] neprehodni glagol
jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

to sail along the coast pluti vzdolž obale
to sail under convoy pluti v konvoju
she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
prehodni glagol
prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

sbrancicare v. intr. (pres. sbrancico) iti, hoditi tipaje