Franja

Zadetki iskanja

  • stanovánjski residential; housing; concerned with flats (oziroma tenants, lodgers)

    stanovánjski blok block of flats
    stanovánjska četrt residential quarter (ali district, area), ZDA residential section (ali district)
    stanovánjska gradnja housing construction
    stanovánjska hiša, zgradba dwelling house, apartment house, residential premises pl, (najemninska) block of flats
    stanovánjska kriza, stiska housing shortage
    stanovánjska najemnina residential rent
    stanovánjska pravica tenant's rights pl
    stanovánjski problem housing problem
    stanovánjske razmere housing conditions pl
    stanovánjska soseska residential neighbourhood
    stanovánjski urad housing office, housing administration, office authorized to assign lodgings (oziroma flats)
    stanovánjski voz caravan, ZDA trailer
    parkirni prostor za stanovánjske vozove VB caravan site, ZDA trailer park
    načrt stanovánjske izgradnje housing development scheme
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • státi2 (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

    pokonci stati mantenerse derecho
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
    stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
    stati na strani koga estar de parte de alg
    stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
    hiša še stoji la casa existe aún
    hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
    ura stoji el reloj está parado
    stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
    spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
    stati na straži estar de centinela; hacer centinela
    odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
    ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
    težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
    koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
    pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
    z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él
  • steníčav (-a -o) adj. cimicioso; pieno di cimici, infestato da cimici:
    steničava hiša cimiciaio
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • stréha roof

    brez stréhe roofless
    stréha nad glavo roof over one's head
    mansardna stréha mansard, mansard roof
    slamnata stréha thatched roof
    opečna stréha tiled roof
    stréha iz skrila slated roof
    skodlasta stréha shingled roof
    steklena stréha glass roof
    stréha iz listja pesniško a leafy vault
    platnena stréha awning, sunshade
    stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
    žetev je pod strého the harvest is gathered in
    spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
    stanovati pod strého to live in a garret
    biti pod strého to have a roof over one's head
    pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
    imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
    ploščata stréha flat roof
    ravna stréha flat roof, terrace
    drseča stréha (pri avtu) sliding roof
    stréha enokapnica lean-to roof
    dvokapna stréha ridged roof
    pokriti s strého to roof
    vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
    (pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
    hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
    zaščititi s strého, dati pod strého to roof
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • strésti to shake

    strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
    strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
    strésti koga za lase to pull someone by his hair
    strésti komu roko to shake someone by the hand
    strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
    strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
    hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
    strésti se od groze to shudder with horror
    strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened
  • (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

    to ceci, cela, familiarno ça
    to in ono ceci et cela
    govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
    enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
    v tem letu (dans) cette année
    od tega je več let il y a de cela plusieurs années
    zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
    ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
    poznam te ljudi je connais ces gens
    to je, tj. c'est-à-dire
  • tajíti (-ím)

    A) imperf.

    1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
    tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
    tajiti sina rinnegare il figlio
    rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
    ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace

    2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
    tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni

    B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
    hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi
  • tak1 (-a, -o)

    1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
    kot tak als solcher
    ne tak nicht so, kein solcher
    tak kot … so wie

    2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

    3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
    nič takega nichts dergleichen
    tak kot … (podoben) -artig
    (glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

    4.
    taki množina solche, dergleichen
    taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

    5.
    kar tak gleich so
    tak in tak soundso
    tak ali tak so oder so

    6.
    na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

    7.
    kaj takega so was, so etwas
    Kaj takega! So was!
    |
    biti tak so sein, sich so verhalten
    biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
    nič takega nichts besonderes
    da malo takih kaum zu übertreffen
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • toleránčen (-čna -o) adj.

    1. di, della tolleranza:
    tolerančna stopnja grado di tolleranza

    2. med. di tolleranza:
    tolerančna doza zdravila dose di tolleranza di un medicinale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. tolerančna hiša casa di tolleranza
    hist. tolerančni patent patente di tolleranza
  • trésti to shake; to agitate, (močnó) to toss; to jog, to joggle

    trésti se to shake, to tremble, to shiver; to vibrate; to quiver (od with); (voz) to jolt
    roke se mu tresejo his hands shake
    mraz me trese I shiver with cold
    dvorana se trese od... the hall shakes with...
    hiša se je tresla od eksplozij the house shook with the explosions
    trésti se od besa to quiver with rage
    trésti se od mrzlice to shake with fever
    trésti se kot šiba na vodi to tremble like a leaf
    vsi se tresejo pred njim every one trembles before him (ali is scared of him)
    trésti se od mraza to shiver (ali to shudder) with cold
    hlače so se mi tresle (figurativno) I had my heart in my mouth, I shook in my shoes
    tresel se je od smeha his sides shook with laughter, he shook with laughter
    trésti se po vsem telesu to tremble in every limb, to tremble all over, to be all of a shake
    tresti se od strahu to tremble (ali to shake) with fear
  • trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

    trgóvski adresar trades directory
    trgóvski artikel article of commerce, commodity
    trgóvska akademija school of commerce, business school
    trgóvska aviacija commercial aviation
    trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
    trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
    trgóvska borza (goods) exchange
    trgóvski časopis commercial gazette
    trgóvski dobiček trading profit
    trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
    trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
    trgóvski duh commercial spirit
    trgóvska hiša (trading) firm
    trgóvski izraz, têrmin commercial term
    trgóvski izvedenec commercialist
    trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
    trgóvski krogi commercial circles pl
    trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
    trgóvski kredit business loan
    trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
    trgóvski list trade journal
    trgóvska luka commercial port
    trgóvska marža trade margin
    trgóvska menica commercial bill
    trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
    trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
    trgóvski mešetar broker
    trgóvski običaj usage
    trgóvsko podjetje commercial enterprise
    trgóvski pomočnik shop assistant
    trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
    trgóvska pot trade route
    trgóvski proizvod commercial product
    trgóvsko poročilo trade report
    trgóvsko pismo commercial letter
    trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
    trgóvsko poslovanje trading, trading business
    trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
    trgóvska pogodba commercial treaty
    trgóvska panoga, veja branch (of trade)
    trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
    vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
    trgóvski sejem trade fair
    trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
    trgóvski stan trading class
    trgóvsko sodišče commercial court
    trgóvski stalež (pogovorno) trading community
    trgóvsko skladišče warehouse
    trgóvski sodnik commercial judge
    trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
    trgóvska toleranca commercial limit
    trgóvska vrednost commercial value
    trgóvski vajenec apprentice
    trgóvska zadruga cooperative society
    trgóvska znamka trademark
    trgóvski zakon commercial law, mercantile law
    trgóvski zakonik, kodeks commercial code
    trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
    trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent
  • trinadstrópen à trois étages

    trinadstropna hiša (raketa) maison ženski spol (fusée ženski spol) à trois étages
  • tvój, tvója, tvóje (pridevniško) tu

    tvoja knjiga tu libro, el libro tuyo
    tvoja hiša tu casa, la casa tuya; (samostalniško) tuyo, -a
    ostanem (sem) tvoj quedo (soy) tuyo
    vedno tvoja siempre tuya
    tvoji los tuyos, tu familia
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • urejèn settled; in (good) order; tidy

    urejèna soba tidy room
    dobro urejèna hiša well-regulated household
    zadeva je urejèna the affair is settled
    s tem je stvar urejèna that settles the question, that settles it
    to je tako rekoč urejèno it's as good as settled
  • v dans, en, à

    v Franciji en France
    v južni Franciji dans la France méridionale
    v Parizu à Paris
    v Evropi en Europe
    v tujini à l'étranger
    iti v mesto aller en (ali à la) ville
    v francoščini en français
    v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
    v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
    v letu 1941 en (l'an) 1941
    v januarju en janvier
    v jeseni en automne
    v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
    v mirnem času en temps de paix
    v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
    v vsem mojem življenju dans toute ma vie
    v kratkem sous peu
    živeti v miru vivre en paix
    v nedeljo dimanche
    odpotovati v Pariz partir pour Paris
    v dokaz pour preuve
    hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite