stanovánjski residential; housing; concerned with flats (oziroma tenants, lodgers)
stanovánjski blok block of flats
stanovánjska četrt residential quarter (ali district, area), ZDA residential section (ali district)
stanovánjska gradnja housing construction
stanovánjska hiša, zgradba dwelling house, apartment house, residential premises pl, (najemninska) block of flats
stanovánjska kriza, stiska housing shortage
stanovánjska najemnina residential rent
stanovánjska pravica tenant's rights pl
stanovánjski problem housing problem
stanovánjske razmere housing conditions pl
stanovánjska soseska residential neighbourhood
stanovánjski urad housing office, housing administration, office authorized to assign lodgings (oziroma flats)
stanovánjski voz caravan, ZDA trailer
parkirni prostor za stanovánjske vozove VB caravan site, ZDA trailer park
načrt stanovánjske izgradnje housing development scheme
Zadetki iskanja
- státi (stojím) imperf.
1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora
2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata
3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura
4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora
5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura
6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima
7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - státi2 (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar
pokonci stati mantenerse derecho
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
stati na strani koga estar de parte de alg
stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
hiša še stoji la casa existe aún
hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
ura stoji el reloj está parado
stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
stati na straži estar de centinela; hacer centinela
odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él - steníčav (-a -o) adj. cimicioso; pieno di cimici, infestato da cimici:
steničava hiša cimiciaio - stráh (-ú) m
1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte
2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi - stréha roof
brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof - stréha (-e) f
1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo
2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione
3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca - strésti to shake
strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened - tá (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci
to ceci, cela, familiarno ça
to in ono ceci et cela
govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
v tem letu (dans) cette année
od tega je več let il y a de cela plusieurs années
zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
poznam te ljudi je connais ces gens
to je, tj. c'est-à-dire - tajíti (-ím)
A) imperf.
1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
tajiti sina rinnegare il figlio
rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace
2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni
B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi - tak1 (-a, -o)
1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
kot tak als solcher
ne tak nicht so, kein solcher
tak kot … so wie
2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines
3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
nič takega nichts dergleichen
tak kot … (podoben) -artig
(glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)
4.
taki množina solche, dergleichen
taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen
5.
kar tak gleich so
tak in tak soundso
tak ali tak so oder so
6.
na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
7.
kaj takega so was, so etwas
Kaj takega! So was!
|
biti tak so sein, sich so verhalten
biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
nič takega nichts besonderes
da malo takih kaum zu übertreffen - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - toleránčen (-čna -o) adj.
1. di, della tolleranza:
tolerančna stopnja grado di tolleranza
2. med. di tolleranza:
tolerančna doza zdravila dose di tolleranza di un medicinale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. tolerančna hiša casa di tolleranza
hist. tolerančni patent patente di tolleranza - trésti to shake; to agitate, (močnó) to toss; to jog, to joggle
trésti se to shake, to tremble, to shiver; to vibrate; to quiver (od with); (voz) to jolt
roke se mu tresejo his hands shake
mraz me trese I shiver with cold
dvorana se trese od... the hall shakes with...
hiša se je tresla od eksplozij the house shook with the explosions
trésti se od besa to quiver with rage
trésti se od mrzlice to shake with fever
trésti se kot šiba na vodi to tremble like a leaf
vsi se tresejo pred njim every one trembles before him (ali is scared of him)
trésti se od mraza to shiver (ali to shudder) with cold
hlače so se mi tresle (figurativno) I had my heart in my mouth, I shook in my shoes
tresel se je od smeha his sides shook with laughter, he shook with laughter
trésti se po vsem telesu to tremble in every limb, to tremble all over, to be all of a shake
tresti se od strahu to tremble (ali to shake) with fear - trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like
trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent - trinadstrópen à trois étages
trinadstropna hiša (raketa) maison ženski spol (fusée ženski spol) à trois étages - tvój, tvója, tvóje (pridevniško) tu
tvoja knjiga tu libro, el libro tuyo
tvoja hiša tu casa, la casa tuya; (samostalniško) tuyo, -a
ostanem (sem) tvoj quedo (soy) tuyo
vedno tvoja siempre tuya
tvoji los tuyos, tu familia - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - urejèn settled; in (good) order; tidy
urejèna soba tidy room
dobro urejèna hiša well-regulated household
zadeva je urejèna the affair is settled
s tem je stvar urejèna that settles the question, that settles it
to je tako rekoč urejèno it's as good as settled - v dans, en, à
v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite