Franja

come

A) avv.

1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni

2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma

3. kot:
come sindaco kot župan

4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!

B) cong.

1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno

C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini

como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da

un hombre como él človek kot on
como se dice kot se reče
como quien dice tako rekoč
como es na primer
como sea kakorkoli, poljubno
es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
como V. quiera kot želite, po Vaši želji
era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
eran como las dos bilo je okoli druge ure
como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
como sea la vida una lucha ker je življenje borba
verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo

concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

concluir un negocio skleniti kupčijo
concluir con uno prekiniti s kom
concluir de escribir končati s pisanjem
lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
no he concluido todavía nisem še pri kraju
¡todo ha concluido! vse je končano!
concluirse končati se
¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!

confusione f

1. zmešnjava, zmeda; nered; trušč:
il ragazzo ha una gran confusione in testa v dečkovi glavi je velika zmeda

2. med.
confusione mentale umska zmedenost, konfuznost

conmigo z menoj

está amable para conmigo ljubezniv je z menoj
¡para conmigo ha concluido! pri meni je doigral!
eso no es conmigo (Am) to ni nič zame

conocimiento moški spol spozna(va)nje; uvidevnost, vednost; prepričanje; zavest; poznanstvo; presoja, ugotovitev; sodna preiskava

conocimiento (de embarque) pomorski tovorni list
sin nuestro conocimiento brez naše vednosti
dar conocimiento de a/c seznaniti z
hacer (trabar) conocimiento con alg. seznaniti se s kom, spoznati koga
ha llegado a mi conocimiento que... zvedel sem, da ...
poner en conocimiento (de) obvestiti (o)
recobrar el conocimiento k zavesti priti
venir en conocimiento de doznati, zvedeti
tener conocimiento (de) vedeti za, biti poučen o
venir en conocimiento de a/c nekaj spoznati, zvedeti
conocimientos pl znanje, vednost

conoscēnza f

1. znanje, poznavanje, vednost:
ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
a conoscenza di tutti vsi vedo
per conoscenza admin. v vednost

2. spoznanje

3. zavest:
perdere (la) conoscenza onesvestiti se
esser privo di conoscenza biti nezavesten
riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

4. ekst. znanec:
una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije

consacrare

A) v. tr. (pres. consacro)

1. relig. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
consacrare qcn. sacerdote posvetiti koga v duhovnika
ha consacrato le proprie energie alla causa della libertà vse svoje sile je posvetil boju za svobodo

2. (sancire) uzakoniti; potrditi, potrjevati:
locuzioni consacrate dall'uso izrazi, ki so se uveljavili v rabi

B) ➞ consacrarsi v. rifl. (pres. mi consacro) posvetiti, posvečati se

consēnso m privolitev, pristanek, pristajanje, soglasje, konsenz:
consenso generale, comune obče soglasje, splošni konsenz
dare il proprio consenso privoliti
per tacito consenso po tihi privolitvi
di consenso soglasno
il romanzo ha ottenuto un largo consenso di pubblico e di critica roman je naletel na velik uspeh pri bralcih in kritikih

contato agg. omejen, štet:
avere il tempo contato muditi se (komu)
ha le ore contate, i giorni contati pren. ure, dnevi so mu šteti

contatto m

1. stik, dotik, kontakt:
essere a contatto (con) biti v stiku (s, z)
venire a contatto (con) stopiti v stik (s, z)

2. pren. stik, zveza:
una persona che ha molti contatti ekst. človek, ki ima številne zveze

3. elektr. kontakt, spoj:
mettere il contatto avto vžgati (motor)

contenance [kɔ̃tənɑ̃s] féminin

1. (za)držanje, vedenje, nastop

faire bonne contenance dobro se zadržati, ne se zmesti, ostati hladnokrven, kazati pogum in odločnost
perdre contenance zmesti se
faire perdre contenance à quelqu'un zmesti koga
se donner, prendre une contenance skri(va)ti svojo zadrego

2. površina; prostornina, volumen, kapaciteta; marine vgrez

sa propriété est d'une contenance de 100 hectares njegovo posestvo ima 100 ha površine
contenance d'une bouteille prostornina steklenice

contrattēmpo m

1. nezgoda, dogodek v nepravem času, ovira, nepričakovana okoliščina:
un contrattempo gli ha impedito di venire zaradi nezgode ni mogel priti

2. glasba kontratempo

contro

A) prep.

1. proti, zoper:
fare qcs. contro voglia kaj narediti nerad, nejevoljno
contro di (z osebnim zaimkom) proti:
contro di me proti meni

2. proti, nasproti, ob:
ha battuto la testa contro la porta udaril je z glavo ob vrata
mi veniva contro minaccioso približeval se mi je grozeče
andare contro corrente pren. iti proti toku

3. trgov. proti:
contro pagamento proti plačilu
contro ricevuta proti potrdilu (o prejemu)

B) avv.

1. proti:
votare contro glasovati proti
operare contro delovati sovražno

2.
di contro nasproti, vis-a-vis
per contro nasprotno

C) m invar.
il pro e il contro razlogi za in proti

coraggio

A) m

1. pogum, srčnost:
parlare, agire con coraggio pogumno govoriti, ravnati
perdersi di coraggio zgubiti pogum, obupati
aver coraggio da vendere biti nadvse pogumen
vieni, se hai coraggio! pridi, če te je kaj v hlačah!
il coraggio della disperazione slepi, nori pogum
prendere il coraggio a due mani tvegati vse
prendere coraggio drzniti si
fare, dare coraggio a qcn. koga hrabriti

2. nesramnost, predrznost:
ha ancora il coraggio di parlare pa si še drzne govoriti!

B) inter. le pogumno!

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

credito m

1. vera, zaupanje:
dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
fare credito a qcn. zaupati komu

2. ugled, zaupanje (javnosti):
godere di molto credito uživati veliko zaupanje
persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja

3. pravo, ekon. kredit:
essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
titoli di credito vrednostni papirji
lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
carta di credito kreditna kartica
millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)

4. (attività bancaria) kredit:
istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit

5. bančna ustanova, banka

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

croce f

1. križ:
mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti

2. relig. križ:
segno della croce križ

3. križ (kar je podobno križu):
la croce degli analfabeti križ nepismenih
punto a croce križni vbod
fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
a occhio e croce približno
farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj

4. pren. križ, težava, skrb:
ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
croce e delizia knjižno radost in skrb

5.
Croce Rossa Rdeči križ
Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ

6. križ; križec:
croce di Malta malteški križ
croce uncinata kljukasti križ, svastika
croce di ferro železni križec
le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo