Franja

nastánek (-nka) m formazione, creazione; nascita, principio; il verificarsi; genesi:
nastanek države nascita, formazione di uno Stato
nastanek škode il verificarsi di danni
med. nastanek bolezni patogenesi
geol. nastanek gora orogenesi
geol. nastanek okamenin orittogenia
biol. nastanek organov organogenesi

nédrje (-a) n seno; grembo:
v nedrju gora nel seno delle montagne

Nēritos ali Nēritus -ī, f (Νήριτος) Nêrit, skalnat otoček blizu Itake: V., Sen. tr., Mel., Plin. (pri Hom. je Νήριτον gozdnata gora na severni Itaki). Od tod adj. Nēritius 3 (Νηρίτιος) nerítski in pesn. = itaški, Odisejev: domus, ratis O. Odisejeva, dux (= Ulixes) O., proles Sil. (= Saguntini kot priseljenci z jonskih otokov, zlasti z Zakinta) Sil.; subst. Nēritius -iī, m Nerítijec = Itačan, tj. Odisej: O.

Niger² -grī, m Níger = Črni

1. priimek Cecilijevega in Pompejevega rodu: Suet.

2. gora v Afriki: Plin.

Nymphaeum² -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

4. mesto v Armeniji: Plin.

Nymphaeus -ī, m Nimfêj (Nimfâj)

1. reka v Laciju: Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (prim. Nymphaeum 2.): Plin.

3. reka v Mezopotamiji: Amm.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

ognjenišk|i (-a, -o) geografija Vulkan- (žrelo der Vulkankrater)
ognjeniška gora der Wallberg, Vulkanberg

Olivete, Oliveto

el monte Olivete (biblijska) Oljska gora

oliveto m

1. agr. oljkov nasad

2.
Monte Oliveto biblijsko Oljčna gora

olivier [ɔlivje] masculin oljka; oljčna vejica

mont masculin des Oliviers (religion) Oljska gora

olivo moški spol oljka; oljkovina

tomar el olivo izpuhteti, izginiti kot kafra
el Monte de los Olivos (biblijska) Oljska gora

óljčen (-čna -o) adj.

1. di ulivo, di oliva:
oljčna vejica ramoscello di ulivo
oljčno olje olio d'oliva
oljčni nasadi oliveti
rel. oljčna nedelja (cvetna nedelja) domenica delle Palme
zool. oljčna muha mosca olearia, delle olive (Dacus oleae)
bibl. Oljčna gora Monte Oliveto
rel. oljčna veja palmizio
bot. oljčni brst mignola
agr. oljčni karies lupa

2. (color) oliva

óljski

Oljska gora Mount of Olives

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

Orbēlus (Orbēlos) -ī, m (Ὀρβηλός) Orbél, gora na meji med Makedonijo in Trakijo: Mel., Plin.

Ossa -ae, m in f (Ὄσσα) Ósa, visoka gora v Tesaliji, južno od doline Peneja: V., Mel., Plin. (z acc. Ossam), gr. acc. Ossan: O., Pr., Sen. tr. — Od tod adj. Ossaeus 3 (Ὀσσαῖος) óški, z Óse: ursa O., rupes Lucan., Ossaei bimembres Stat. = na Osi domujoči Kentavri.

outre² [utr] préposition, adverbe razen, vrh (česa); onstran

outre que ne glede na to, da
en outre vrh tega, razen tega
outre mon travail régulier, je fais des heures supplémentaires razen svojega rednega dela opravljam še nadure
boire outre mesure čez mero piti
passer outre (à quelque chose) iti prek (česa), preiti (kaj), ne se ozirati na (kaj), ne se (z)meniti za (kaj)
passer outre aux inconvénients du logement iti prek, (hoté) spregledati nevšečnosti stanovanja
outre-Atlantique onstran Atlantika
outre-Manche onstran Rokavskega preliva
outre-Rhin onstran Rena
outre-tombe onstran groba
outre-monts onstran gora
commerce masculin d'outre-mer čezmorska trgovina
un coup d'épée l'a percé d'outre en outre sunek z mečem ga je predrl skoz in skoz

Papīnus -i, m Papín, gora v Cisalpinski Galiji: L.