Franja

poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)

póln lleno (de) ; (napihnjen) henchido ; fig pleno (de)

do roba poln colmado; (natlačen) atestado, abarrotado (de); repleto; (zaseden) completo
polna luna luna f llena
poln zavisti lleno de envidia
polna obremenitev plena carga f
polna hiša (gledališče, kino) llenazo m
polna zaposlitev ocupación f total
nabito poln ljudi atestado de gente
polnih 10 dni diez días justos
polnih 20 let veinte años cumplidos
s polnimi jadri a toda vela
pri polni zavesti con todo el conocimiento
s polno hitrostjo a toda velocidad
s polno pravico con perfecto derecho
v polnem pomenu besede en toda la extensión de la palabra
biti v polneem razcvetu estar en plena floración
gledališče je bilo polno el teatro estaba completamente lleno (ali atestado ali abarrotado de público)
bíti polne ure dar la hora
mera je polna la medida está llena
plačati polno vozno ceno pagar billete entero

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

potujoč [ó] (-a, -e) wandernd, umherziehend, pevec, artist, pomočnik: fahrend (fahrender Sänger, fahrender Geselle); Wander- (knjižnica die Wanderbibliothek, živalstvo, zoologija mravlja die Wanderameise, razstava die Wanderausstellung, tehnika rešetka der Wanderrost, živalstvo, zoologija riba der Wanderfisch, jedro der Wanderkern, gledališče die Wanderbühne, cirkus der Wanderzirkus, šport pokal der Wanderpokal); tehnika verfahrbar, tla ipd.: fließend

potujóč (-a -e)

A) adj.

1. che viaggia, viaggiante

2. ambulante, circolante, itinerante:
potujoča knjižnica biblioteca ambulante, bibliobus; biblioteca circolante
potujoča pošta ambulante postale
potujoče gledališče teatro itinerante
potujoči kino cinemobile
hist. potujoči pevec menestrello; cantastorie
potujoči trgovec s čevlji scarpaio
potujoči prodajalec pletenin magliaro

B) potujóč (v adv. rabi) viaggiando

poúličen (-čna -o) adj.

1. nelle strade, per le strade; di strada, da strada:
poulično gledališče teatro di strada
poulični prodajalci venditori ambulanti, bancarellisti
poulični boji combattimenti, scontri per le strade

2. volgare, dozzinale

prae-lūdō -ere -sī -sum (prae in lūdere) igrati pred čim =

1. za poskus (poskušnjo, vajo) kaj prej storiti, poskusiti (poskušati) prej, pred čim; z dat.: Tert., Nero praeludit Pompeiano Plin. prej pôje za poskušnjo (za vajo) za Pompejevo gledališče, p. tragoediis Gell.

2. metaf. = quasi per ludum aliquid facere, quod postmodo serio faciendum sit ali leve quiddam ceu maioris rei initium praemittere (od)igrati predigro, (za)igrati (= narediti) uvod v kaj; z dat.: magnis fatis Cl., sic maria bello quasi tempestate praeluserant Fl., aliquid operibus suis p. Stat. kot predgovor (uvod) postaviti na začetek, vnaprej omeniti; abs.: rabies Mariana iam intra urbem praeluserat, quasi si experiretur Fl.

právljičen fabuleux, féerique

pravljična dežela le pays des merveilles
pravljična igra (gledališče) féerie ženski spol
pravljični princ le prince charmant (ali de la légende)
pravljičen prizor féerie ženski spol
pravljični svet le monde fantastique (ali fabuleux, féerique, enchanté)

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

prázen vacío ; (izpraznjen) vacíado; evacuado ; (ničev) vano

prazne besede! ¡palabras y nada más que palabras!
prazna grožnja vana amenaza f
prazno govoričenje palabrería f
prazna stran página f en blanco
udarec v prazno golpe m de vacío
biti prazen (o stanovanju) estar desocupado (ali desaquilado)
igrati pred prazno hišo (gledališče) actuar ante la sala vacía
oditi praznih rok irse con las manos vacías
teči v prazno (teh) marchar en vacío
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) dar en vacío

predstáva spectacle moški spol , représentation ženski spol , séance ženski spol , interprétation ženski spol ; figurativno image moški spol , idée ženski spol , conception ženski spol

filmska predstava, kino predstava séance de cinéma, représentation cinématographique
gala, matinejska, večerna predstava représentation de gala, en matinée, en soirée
gledališka predstava représentation théâtrale, spectacle
jasna predstava (figurativno) idée claire
lutkovna predstava spectacle de guignol
nejasna predstava vague idée (ali notion), demi-idée ženski spol
popoldanska predstava (gledališče) matinée ženski spol
varietejska predstava spectacle de music-hall
ne si delati napačnih predstav o čem ne pas se dissimuler quelque chose
imeti jasno predstavo o čem avoir une idée claire de quelque chose
ni predstave (v gledališču) (il y a) relâche!

predstáviti, predstávljati présenter ; (uprizoriti) représenter, jouer ; (biti) former, jouer le rôle de ; (pomeniti) compter ; (spominjati na) évoquer ; (predočiti) retracer ; (dejstvo) exposer, décrire, dépeindre

predstaviti se se présenter
predstaviti si s'imaginer, se figurer, se représenter, se faire une idée de, concevoir, juger, supposer
predstaviti vlogo (gledališče) interpréter
predstaviti koga komu présenter quelqu'un à quelqu'un
predstaviti se komu se présenter à quelqu'un
predstaviti si težave večje, kot so v resnici s'exagérer les difficultés
ki se more predstaviti présentable
predstavljaj si moje presenečenje! imagine-toi ma surprise!
tega si ni moči predstaviti on n'a pas idée de cela, cela passe l'imagination
težko si je predstaviti il est difficile d'imaginer
dovolite mi, da se vam predstavim permettez-moi de me présenter
imam čast, da vam predstavim j'ai l'honneur de vous présenter

private¹ [práivit] pridevnik (privately prislov)
privaten, zaseben, oseben; zadržan; zaupun; nemoten; neuraden, neslužben; tajen, skriven

to be private to s.th. biti poučen o čem, vedeti kaj
private-clothes-man tajni policist v civilu
sleng private eye privatni detektiv
ekonomija private company trgovska družba z neomejeno zavezo
ekonomija private limited company družba z omejeno zavezo
for one's private ear zaupno
in private privatno, zaupno, skrivaj
private means (ali income) dohodek od rente
private parts spolni organi
private hotel penzion
britanska angleščina private soldier navaden vojak
by private bargain pod roko (kupiti, prodati)
politika private bill poslančev osebni predlog
pravno private law osebna pravica
private theatre amatersko gledališče

prominénten éminent, important, marquant, en vedette

prominentna oseba personnalité marquante (ali importante), figure ženski spol de premier plan, notable moški spol, notabilité ženski spol, célébrité ženski spol, (gledališče, film) vedette ženski spol, étoile ženski spol

prōsa f

1. proza

2. ekst. prozno, pripovedno delo; pripovedništvo:
teatro di prosa dramsko gledališče

3. pren. vsakdanjost, banalnost

proscaenium -iī, n (tuj. προσκήνιον) ospredje (gledališkega) odra, prizorišče (kjer nastopajo igralci), proskénij, proscénij: Pl., Ap., Vitr. idr., theatrum et proscaenium L. gledališče in prizorišče; pesn. sinekdoha v pl. (gledališki) oder sploh: ineunt proscaenia ludi V.; tudi = gled(al)išče: Pompeiana dabunt quantos proscaenia plausus! Cl.

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

prost|o¹ [ô/ó] srednji spol (-ega …) freie Natur
na prosto ins Freie
na prostem im Freien, draußen, unter freiem Himmel, agronomija in vrtnarstvo im Freiland, piknik ipd.: (v naravi) im Grünen
Freilicht- (gledališče die Freilichtbühne, muzej das Freilichtmuseum, predstava die Freilichtaufführung, snemanje Freilichtaufnahmen); agronomija in vrtnarstvo Freiland- (gojenje die Freilandkultur, setev die Freilandsaat); Frei- (kopališče das Freibad)
skladiščenje na prostem die Außenlagerung
šport na prostem der Geländesport

provincial|en (-na, -no) provinziell, provinzlerisch, Provinz- (list das Provinzblatt, gledališče das Provinztheater, gnezdo das Provinznest)

Punch [pʌnč] samostalnik
groteskna grbasta lutka, pavliha

pleased as Punch zelo zadovoljen
proud as Punch zelo ponosen
Punch and Judy show lutkovno gledališče