Franja

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal

tradeunionismo m tradeunionistično, sindikalistično gibanje

tradeunionistico agg. (m pl. -ci) ki se nanaša na tradeunionistično, sindikalistično gibanje

traslazione f

1. prenos:
traslazione delle reliquie relig. prenos relikvij

2. pren. pravo, ekon. prenos

3. mat. translacija, vzporedni premik

4. fiz. translacija, premočrtno gibanje teles

travel¹ [trævl] samostalnik
potovanje (zlasti daljno ali v zamejstvo); turistični promet
tehnično tek (stroja), gibanje ali dviganje (bata)
množina potovanja, opisi potovanja

a book of travel potopis
travel allowance potni stroški, dodatek za potovanje
travel agency turistična agencija

traverse¹ [trǽvəs]

1. samostalnik
prečkanje, potovanje (vožnja) skozi; prečni tram, prečnica, traverza
vojska traverza, prečna zaščita od bočnega ognja; prečni jez; prečni prehod
navtika prečna, cikcak črta (ladje)
tehnično premikanje, gibanje v stran (stroja), (redko) zapreka, ovira
pravno zanikanje, ugovor; navedba o dejanskem stanju

to make a traverse prečkati (polico v steni)

2. pridevnik
prečen, poševen, transverzalen, navzkrižen, cikcakast

traverse sailing jadranje v cikcaku
two traverse lines križajoči se črti

trot¹ [trɔt] samostalnik
drnec, dir; hitro gibanje, premikanje; konjske dirke
pogovorno otročiček
ameriško, šola, sleng nedovoljeno pomagalo (prevod ipd.)

at trot v drncu
he is on the trot all day on je ves dan na nogah
to go for a trot napraviti kratek sprehod
to keep s.o. on the trot figurativno ne dati miru komu, zaposlovati koga

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

Unabhängigkeitsbewegung, die, gibanje za neodvisnost

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.

undercurrent [ʌ́ndəkʌ́rənt] samostalnik
podpovršinski tok; podtalno, nevidno gibanje

political undercurrent politično podtalno gibanje

undulate¹ [ʌ́ndjuleit] neprehodni glagol
valoviti, valovito se premikati
prehodni glagol
spraviti v valovito gibanje, v valovanje; vzvaloviti; napraviti valovito

undulation [ʌndjuléišən] samostalnik
valovanje; valovito gibanje; valovitost; valovita zunanjost (npr. tal)
glasba tremolo

Untergrundbewegung, die, podtalno gibanje

upstroke [ʌ́pstrouk] samostalnik
črta navzgor, tanka črta (pri pisanih črkah)
tehnično gibanje navzgor

upstroke of a piston dvig bata

valdismo m relig. valdežansko gibanje

vegeō -ēre (prim. skr. vājaḥ čilost, moč, hitrost, vājayati (on) priganja, lat. vegetus, vigeō, vigil, got. wakan = stvnem. wahhōn, wahhēn = nem. wachen, got. wakjan = stvnem. weckan = nem. wecken, got. wōkains b(e)denje)

1. intr. biti čil, biti živahen: viget, veget utpote plurimum Varr. ap. Non.

2. trans. (v)zbuditi ((v)zbujati, (v)zbujevati), vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), razburkati (razburkavati), spraviti (spravljati) v gibanje, pognati (poganjati): aequora salsa veges ingentibus ventis Enn. fr., cum magno strepitu Volcanum ventus vegebat Enn. fr., animos Venus veget voluptatibus Pomp. fr., quam mobilem divum lyram sol harmoge quadam gubernans motibus diis veget Varr. fr., (sc. liber) animum adserit vigetque Sen. ph.

vegetarianism [vedžitɛ́riənizəm] samostalnik
vegetarijanstvo, nauk in gibanje, ki nasprotuje uživanju mesa; izključno rastlinska prehrana

ventilazione f

1. agr. vejanje

2. tehn. ventilacija, zračenje, prezračevanje:
ventilazione artificiale, meccanica, naturale, termica umetno, mehansko, naravno, toplotno prezračevanje

3. gradb. ventilacija

4. fiziol., med. ventilacija

5. meteor. ventilacija, gibanje zraka:
una giornata calda, senz'ombra di ventilazione vroč dan, brez najmanjše sapice