Franja

hvȁtiti -īm
I.
1. prijeti: za ruku je bijelu hvati
2. zgrabiti, ujeti: živa me nećete hvatiti
3. mlado momče, tek ga nausnica hvatila mlad fant, pravkar mu je začelo poganjati pod nosom
II. hvatiti se
1. seči: hvatiti se u džepove
2. prijeti, oprijeti se: hvatiti se za što
3. ujeti se, zgrabiti se, prijeti se: hvatiti se konju za grivu
4. doseči: hvatiti se brda
5. poseči: hvati se rukom da jede

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

izrazít (-a -o) adj. espressivo, spiccato, marcato:
izrazite poteze obraza lineamenti marcati
izrazit glasbeni talent uno spiccato talento musicale
prednost gostujočega moštva je bila izrazita la squadra ospite era decisamente in vantaggio
fant je izrazit športnik il ragazzo è un tipo sportivo
jesti izrazito rastlinsko hrano seguire una dieta espressamente vegetariana

izrézan (-a -o) adj. tagliato, ritagliato; incavato, scolpito; med. asportato; obl. scollato:
pren. fant je izrezan oče il ragazzo è suo padre sputato

jà adv. pog.

1. (vendar; izraža nejevoljo) e:
ja, nehaj se že cmeriti e smettila di frignare!

2. (izraža presenečenje) to':
ja, fant, odkod pa si se vzel?! to', giovanotto, da dove sei piovuto?!

jàgluk m (t. jaglyk) vezen robec, ruta; ašik-jagluk rutica, ki jo fant dekletu ali dekle fantu podari iz ljubezni

Jill [džil] samostalnik
arhaično ljubica

Jack and Jill fant in dekle

jolly² [džɔ́li] prislov
britanska angleščina, pogovorno zelo, vražje

jolly late zelo pozno
jolly good prima
a jolly good fellow vražji fant, odličen fant
you will jolly well have to do it hočeš nočeš, moraš to storiti
you jolly well know dobro veš

kapo dol frazem
(o čestitanju ali spoštovanju) ▸ le a kalappal
Pohvalili so njegovo veliko srce. ''Fant, kapo dol!" ▸ Megdicsérték a nagy szívét. „Fiú, le a kalappal!”
Fantom je treba dati kapo dol, saj igramo tako, kot smo dogovorjeni. ▸ Le a kalappal a fiúk előtt, hiszen a megbeszéltek szerint játszunk.

kázati (kážem) ➞ pokazati

A) imperf.

1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada

2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male

B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

1. mostrarsi, farsi vedere

2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi

Kerl, der, (-/e/s, -e/-s) možak, dečko, dedec, tip; armer Kerl revež; dummer Kerl bedak, tepec; fixer Kerl fejst fant; lustiger Kerl veseljak; ganzer Kerl (fejst) dedec; guter Kerl dobričina

kid¹ [kid] samostalnik
kozlič, kozličevina (ševro)
pogovorno, množina glazé rokavice
sleng otrok

to handle with kid gloves v rokavicah kaj delati, obzirno postopati
ameriško some kid sijajen fant
my kid brother moj bratec
that's kid stuff to je za otroke

klȉcav -a -o
1. kaljiv, kaliv: -a sjemenka
2. -a guska, kokoš gos, kokoš, ki se težko oskubi zaradi dlačic med perjem; klicav momčić fant, ki mu začenjajo poganjati brki in brada

kmečk|i [é] (-a, -o) bäuerlich, Bauern-, ländlich, Land-, (vaški) dörflich, Dorf- (fant der Bauernjunge, kruh das Bauernbrot, Landbrot, stan der Bauernstand, hiša das Bauernhaus, hrana die Bauernkost, peč der Bauernofen, soba das Bauernzimmer, stranka die Bauernpartei, prebivalstvo das Landvolk, maslo die Landbutter)

kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish

kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify

kméčki rústico; rural; aldeano; campesino

kmečki kruh pan m casero, pan m moreno, hogaza f
kmečki fant mozo m de aldea
kmečko deklè muchacha f campesina, moza f aldeana, lugareña f
kmečka hiša (praznik) casa f (fiesta f) rústica
kmečka občina municipio m rústico
kmečki sloj clase f campesina
kmečka noša traje m típico aldeano
kmečko pohištvo muebles m pl rústicos (ali de estilo rústico)
kmečka poroka (ohcet) boda f de aldea
kmečka zveza asociación f de labradores
kmečki upor rebelión f del paisanaje
kmečki ples paisana f
kmečki turizem turismo m agrícola, agroturismo m
kmečki posestnik propietario m rural
kmečko prebivalstvo población f rural

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

koščen pridevnik
1. (iz kosti) ▸ csont, csontból készült
2. (zelo suh) ▸ csontsovány, szikár, véznaMožakar je visok okoli 180 centimetrov in je koščene postave. ▸ A férfi körülbelül 180 centiméter magas és vézna alkatú.
Sopomenke: mršav