Franja

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

višin|a¹ ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
relativna višina relative Höhe
(meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
… višine Höhen-
(merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
(ramen bis in die Schulterhöhe)
nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
… nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
prilagojen višini höhenadaptiert
pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
do višine bis in die Höhe von …
do višine ramen bis in die Schulterhöhe
na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
izgubljati na višini absacken, fallen
pred višino vor der Höhe
strah pred višino die Höhenangst
v višini in der Höhe
v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
v višini oči in Augenhöhe
v višini pasu in Taillenhöhe
v višini prsi in Brusthöhe
v višino in die Höhe
skakalec v višino šport der Hochspringer
skakalka v višino šport die Hochspringerin
skok v višino šport der Hochsprung
skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
vreči v višino hochwerfen
z višine aus der Höhe

višína hauteur ženski spol , élévation ženski spol ; (nadmorska) altitude ; (raven) niveau moški spol ; (zneska) montant moški spol

višina vode hauteur (ali niveau) de l'eau
vrtoglava višina hauteur vertigineuse
na isti višini à la même hauteur, au même niveau
v višini 8000 moški spol à une altitude (ali hauteur) de 8000 mètres
merjenje višine mesure ženski spol de l'altitude (ali de la hauteur), altimétrie ženski spol, (geografija) hypsométrie ženski spol
dvigati se v višino, pridobivati na višini (letalo) prendre de la hauteur (ali de l'altitude)

višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m

z višine (des)de lo alto (de)
v višini arriba; en el aire
na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
nadmorska višina altitud f
merjenje višine altimetría f
dvigati se v višino elevarse, alzarse
dvigniti v višino alzar, levantar
višina vode nivel m del agua
pridobiti na višini ganar altura

vrtinčast (-a, -o) wirbelig; (zvrtinčen) verwirbelt, wirbelnd
vrtinčast veter der Wirbelwind
vrtinčast vihar der Wirbelsturm
vrtinčasti tok fizika die Wirbelströmung
vrtinčasta plast die Wirbelschicht
vrtinčasta rozeta gradbeništvo, arhitektura die Wirbelrosette
vrtinčasta kotanja geografija das Strudelloch
vrtinčasto se dvigati aufwirbeln

vzpenja|ti se [é] (-m se) vzpeti se steigen, in die Höhe steigen; hinaufsteigen; teren: ansteigen; (dvigati se) sich erheben, hochgehen, aufsteigen, hochkommen, emporsteigen; pri plezanju: emporklettern, hochklettern; rastlina: ranken, emporranken; ležeč človek - od bolečin: sich aufbäumen; figurativno aufstreben, [aufwärtsstreben] aufwärts streben

zastáva¹ (prapor) flag, (zlasti vojska) colours pl; standard; banner

zastáva na pol droga flag at half-mast
bela (parlamentarska) zastáva flag of truce
bela zastáva white flag
piratska zastáva skull and crossbones, Jolly Roger, (pirate's) black flag
kraljevska zastáva (prapor) royal standard
državna zastáva Velike Britanije Union Jack
zastáva britanske vojne mornarice White Ensign
zastáva angleške trgovske mornarice Red Ensign
zastáva ZDA Stars and Stripes
zastáva trgovske mornarice merchant flag
pozdrav zastávi trooping of the colour
z razvitimi zastávami with flying colours
pred odhodom ladje dvignjena modra zastáva Blue Peter
mesto je v zastávah the town is decorated (ali hung) with flags (ali with bunting)
okrasiti z zastávami to flag
izobesiti zastávo to hoist the flag (ali the colours)
izobesiti belo zastávo (figurativno, vdati se) to hang out the white flag
dvigniti zastávo svobode (figurativno) to raise the standard of liberty
pluti pod napačno zastávo (figurativno) to sail under false colours
razviti zastávo to unfurl the banner
priseči zastávi to swear allegiance to the flag
spustiti zastávo (= priznati poraz) to lower (ali to strike) the flag (ali one's colours)
spuščati in dvigati zastávo v pozdrav to dip the flag

вздувать, вздуть napihovati, napihniti;
в. огонь razpih(ov)ati ogenj;
в. цены navi(ja)ti cene;
в. пыль dvigati prah;

восходить, взойти vzhajati, vziti; iti navzgor; vzpenjati se na kaj, povzpeti se na kaj; poganjati (seme); (zast.) vstopati;
в. к облакам vznašati se, dvigati se pod oblake;
род восходит к XIV столетию rod izvira iz 14. stoletja

забирать, забрать jemati, vzeti; prisvojiti si; prijeti, zapreti; prevze(ma)ti (strah);
з. провизию в долг jemati živila na dolg;
з. жалование vzeti plačo vnaprej;
з. высоту dvigati se v višino;
з. влево zaviti na levo;
з. себе в голову vtepsti si v glavo;
з. рукав všiti, skrajšati rokav;
з. силу okrepiti se, postajati vpliven, oblasten;
з. в руки podrediti si;
з. сведения poizvedovati;
его хмель забирает vino mu leze v glavo;
плуг мелко забирает plug plitko orje, plitko prijemlje;

закидывать, закинуть metati (nazaj), vreči (nazaj);
з. назад голову dvigati glavo;
з. мяч на крышку vreči žogo na streho;
з. сеть vreči mrežo;
з. ногу на ногу prekrižati noge;
з. удочку metati trnek v vodo;
з. словечко за кого zavzeti se za koga, posredovati