Franja

blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj

bor|i [ó] (-a, -o) kaum, nur (bora dva odstotka kaum zwei Prozent; borega pol odstotka kaum ein halbes Prozent, borih pet let kaum/nur fünf Jahre)

brčica samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajuszszál, bajusz [főleg halaknál] ▸ sörte
Ta majhna riba ima zelo veliko glavo, majhne oči, velika usta, nekaj majhnih bodic nad očmi in majhne brčice na spodnji čeljusti. ▸ Ennek a kicsi halnak nagyon nagy feje, kis szeme, nagy szája van, a szeme fölött néhány apró tüske található, az alsó állkapcsán pedig apró bajuszszálak vannak.
Krapovci nimajo zob, značilna zanje sta dva para podustnih brčic, ki jim pomagata najti hrano. ▸ A pontyféléknek nincsenek fogaik, jellemző rájuk a szájszegletben található két pár bajuszszál, amely segíti a táplálékkeresésben.
V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih brčic. ▸ A pontyokkal ellentétben a keszegnek nincsenek bajusszálai a szája alatt.

brk samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajusz [állatoknál, főleg némely halaknál]
Sekretar je zelo mršav maček, ki ima le še dva brka, na vsaki strani smrčka po enega. ▸ A titkár egy szikár macska, akinek már csak két szál bajsza van, a pofácskája mindkét oldalán egy-egy.
Na dnu je ležalo nekaj velikih rib, med njimi som z dolgimi brki, sivim telesom in rjavimi progami. ▸ A tófenéken több nagy hal feküdt, köztük egy hosszú bajuszú, szürke testű, barna csíkos harcsa.
Povezane iztočnice: brčica

brouiller [bruje] verbe transitif (z)mešati, spraviti v nered; skaliti (tekočino); motiti (radio); zabrisati (barve); spreti, razdvojiti

se brouiller postati moten, nejasen; pooblačiti se, potemniti se (nebo); v nered priti; familier skregati se (avec s)
brouiller deux amis spreti, razdvojiti dva prijatelja
brouiller les cartes zmešati karte, figuré komplicirati; napraviti zmedo
brouiller des papiers zamešati papirje
brouiller les fils zamešati niti, figuré napraviti zmedo
brouiller des œufs umešati jajca
brouiller une émission de radio motiti radijsko oddajo
la serrure est brouillée ključavnica je pokvarjena
le temps se brouille nebo se oblači, se temni
sa vue se brouille vid mu postaja nejasen
se brouiller pour une babiole zaradi malenkosti, za prazen nič se skregati

by¹ [bai] predlog
blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

by the advice of po nasvetu koga
by all means vsekakor
by air z letalom
by appearance po videzu
by s.o.'s bedside ob postelji koga
by birth po rodu
by blood po izvoru, po rodu
by boat z ladjo
by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
by chance po naključju, slučajno
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
by degrees postopoma
by my desire po moji želji
by dint of zaradi, s pomočjo
by the dozen na ducate
by experience po izkušnji
by far veliko bolj
by force nasilno
by George! pri moji veri!
by heart na pamet
by the hour na uro
by hundreds na stotine
by itself samo zase
by Jove! pri moji veri!
by law po zakonu
by leaps and bounds skokoma, hitro
by letter pismeno, s pismom
ameriško by mail po pošti
I have no money by me nimam s seboj denarja
by no means nikakor ne
by means of s pomočjo, s
by mistake pomotoma
by name po imenu
by nature po naravi
by next month do prihodnjega meseca
by now sedaj, že, medtem
one by one drug za drugim, posamezno
by o.s. sam zase, sam od sebe
by order po naročilu
by post po pošti
by profession po poklicu
by rail z železnico
by reason of zaradi
by right po pravici
by sea po morju, z ladjo
side by side drug poleg drugega
by stealth kradoma, skrivaj
by this time medtem; že; ob tem času
by trade po poklicu
to travel by London potovati prek Londona
by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
two by two, by twos po dva
by my watch po moji uri
by the way mimogrede, približno
by word of mouth ustno
by way of trial za poskus
by a year younger leto mlajši
two meters by six dvakrat šest metrov površine

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

cep²:
v dva cepa figurativno zwieschneidig

cép (-a) m agr.

1. vetta (del correggiato)

2. (cepljenka) pianta innestata; pren.
govoriti v dva cepa parlare in modo ambiguo

Ceramīcus¹ (Ceramīcos) -ī, m (Κεραμεικός) Keramik, Lončarski trg v Atenah, z mestnim zidom razdeljen v dva dela; na zunanjem delu je bilo pokopališče: Ci., Plin.

chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
elle est chic elegantno je oblečena
deux messieurs chics dva elegantna gospoda
c'est chic de ta part to je lepo od tebe
avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji

como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da

un hombre como él človek kot on
como se dice kot se reče
como quien dice tako rekoč
como es na primer
como sea kakorkoli, poljubno
es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
como V. quiera kot želite, po Vaši želji
era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
eran como las dos bilo je okoli druge ure
como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
como sea la vida una lucha ker je življenje borba
verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo

compañera ženski spol tovarišica; spremljevalka; soproga, žena

estas dos botas no son compañeras ta dva čevlja nista par

comparer [kɔ̃pare] verbe transitif primerjati (à, avec s)

comparer deux textes, deux artistes primerjati dva teksta, dva umetnika
ces choses ne sauraient se comparer te stvari se ne bi dale primerjati

compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
bon, joyeux compère veseljak
fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec

concertar uskladiti, urediti, uglasiti; dogovoriti se o, določiti; pomiriti, spraviti, pobotati; skladati se, ujemati se

concertar el seguro skleniti zavarovanje
concertar un tratado pogodbo skleniti
concertarse dogovoriti se (para o), pogoditi se
concertar las paces entre dos rivales spraviti dva nasprotnika

concourir* [kɔ̃kurir] verbe intransitif sodelovati, stremeti (à za); prispevati (à k); potegovati se (pour za), konkurirati; udeležiti se tekmovanja, tekmovati; mathématiques konvergirati, stekati se v isto točko

nos efforts concourent au même but naša prizadevanja streme za istim ciljem
il a concouru à mon succès prispeval je k mojemu uspehu
deux candidats ont concouru pour le poste de secrétaire dva kandidata sta se potegovala za tajniško mesto

concurrent, e [-rɑ̃, t] adjectif konkurenčen; vieilli sovpaden; ki stremi za istim ciljem kot drugi; masculin konkurent; tekmec; kandidat; soprosilec

(jours masculin pluriel) concurrents masculin pluriel dnevi, ki so dodani 52 tednom v letu
forces féminin pluriel concurrentes sile, ki streme za istim ciljem
maison féminin concurrente konkurenčna tvrdka
concurrent sérieux, négligeable resen, nepomemben konkurent, tekmec
deux concurrents ont abandonné avant la fin de l'épreuve dva tekmovalca sta odstopila pred koncem tekme
éliminer, vaincre un concurrent izločiti, premagati tekmeca, konkurenta

cōnfarreō -āre (—) -ātum (cum in farreum libum pirov kolač) na najsvetejši način (svečano) zakon skleniti (sklepati). Ta način je bil najstarejši; darovalo se je kolač iz pirove (far) moke vpričo višjih svečenikov (navzoča sta bila pontifex maximus in flamen Dialis) in desetih prič. Tako sklenjen zakon je bilo mogoče razveljaviti le na enako pobožnem in svetem obredu (diffarreatio); za ločitev zakonov, sklenjenih na druga dva načina, je namreč zadostoval že sporazum med zakoncema: assuetudo confarreandi T., confarreatis parentibus geniti T. rojeni v svečano sklenjenem zakonu, konfareaciji, dum confarreatur Serv. — Soobl.: cōnfarrātūrus matrimonium Ap. nameravajoč (hoteč) skleniti konfareacijski zakon, in pren.: scelerata mysteria, quae dicuntur … cōnfarrāta Hier.