Franja

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

duplicō -āre -āvī -ātum (duplex) v dve gubé zganiti, od tod pren.

1. na dvoje razcepiti (razcepljati), (raz)trgati, vleči: vesicam Cels., lamina duplicata lateribus Cels.

2. sključiti (sključevati), skriviti (skrivljati), (u)sločiti: nos duplicat timos (= timor) Naev. fr., duplicatque virum (hasta) transfixa dolore V. in prebode moža, da poklekne od bolečine, incidit … ad terram duplicato poplite Turnus V. z upognjenim kolenom, duplicataque vulnere caeco est O., corpus frigore duplicatum Val. Max., ingentem nisu duplicatus in ictum corruit Stat.

3. podvojiti (podvajati): Col., Pers., Suet., fructum Varr., exercitum Ci. ep., L., mercedem, numerum dierum, numerum patrum, equitum Ci., numerum obsidum C., numerum civium L., cursum, eius diei iter C., vires (vojne moči) L. idr., copias L., hastae modum N., vota V., summam Val. Max., bellum S. fr., Aur., mors Vitellii duplicaverat bellum T.; occ.
a) ret. verba d. besede neposredno zapored ponavljati: Ci. (Partit. orat. 6, 20).
b) gram. zložiti (zlagati): faciliore ad duplicanda verba Graeco sermone L.; pren. večati, poveč(ev)ati, pomnožiti (pomnoževati): Varr., Amm., duplicatā gloriā Ci., duplicari sollicitudines Ci., senectus, per se gravis, duplicat curam S. fr., mobilitas duplicatur Lucr., sol crescentīs decedens duplicat umbras V., duplicataque noctis imago est O., duplicataque nimbo flumina O. narasle, d. imperium (Romanum) Val. Max., Plin., tenebras Val. Max., duplicatā erga nos benevolentiā Val. Max., d. vires Sil.

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

Duria -ae, m Durija, ime reke

1. v Kvadski deželi (današnji Moravski): Plin.

2. dve italski reki, ki pritečeta s Kotijskih Alp Plin.

3. gl. Durius.

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvojnica samostalnik
1. (podobna ženska) ▸ hasonmás
Nekoč sem bila na nekem sprejemu z dvojnico princese Diane. ▸ Egyszer egy fogadáson voltam Diana hercegnő hasonmásával.

2. (v filmih) ▸ dublőrŠe vedno v vseh akcijskih prizorih noče dvojnice. ▸ Még mindig nem hajlandó minden akciójelenetben dublőrt használni.
Zdaj imam za nekatere prizore dvojnico, šele po okrevanju bomo posneli akcijske prizore. ▸ Néhány jelenethez már van dublőröm, az akciójeleneteket pedig a felépülésem után fogjuk leforgatni.

3. (o lutki) ▸ hasonmás
Prelepa pevka je v hiši voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavila svojo dvojnico. ▸ A gyönyörű énekesnő a londoni Madame Tussauds-ban mutatta be hasonmását.

4. (podobna stvar) ▸ hasonmás
Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice. ▸ A könyv szemléletes és részletes színes illusztrációkat tartalmaz, valamint az ehető gombák, illetve nem ehető és mérgező hasonmásaikat hasonlítja össze leírásokban.

5. jezikoslovje (o besedi) ▸ pár, két forma, alakpárTudi slovarji angleščine kdaj navajajo dvojnice za angleško in ameriško izgovarjavo. ▸ Az angol szótárak néha feltüntetik az angol és az amerikai kiejtés két formáját.

6. astronomija (sistem dveh zvezd) ▸ kettőscsillag
Večina zvezdnih sistemov v vesolju je namreč dvojnic (dve zvezdi), zaradi česar naše samotno Sonce deluje nekam nenavadno. ▸ Az világegyetemben a legtöbb csillagrendszer kettőscsillag-rendszerű (két csillag), ezért magányos Napunk kissé szokatlan jelenség.
Sopomenke: dvojna zvezda, dvozvezdje

dvòkrokī -ā -ō: -a figura figura, ki preskakuje dve polji (v šahu)

dvolet|en [ó,é] (-na, -no) (star/trajajoč dve leti) zweijährig

dvoletno [ó,é] (vsaki dve leti) zweijährlich

égaler [-le] verbe transitif biti enak (quelqu'un, quelque chose komu, čemu), biti istovreden; izenačiti; primerjati (à z)

dix divisé par cinq égale deux deset deljeno s pet je enako dve
deux et quatre égalent six dve in štiri je (enako) šest
record masculin égalé izenačen rekord
égaler quelqu'un en beauté biti enak komu v lepoti

èksik prisl. manj: dvije oke pedeset drama eksik dve oki manj petdeset dramov (gl. oka, dram)

emigrirati glagol
(izseliti se v tujino) ▸ emigrál, kivándorolDve leti kasneje je preostanek družine emigriral v ZDA. ▸ Két évvel később a család többi tagja az USA-ba emigrált.
Leta so minevala in sultan je spričo političnih pritiskov emigriral v Pariz. ▸ Teltek az évek, és a szultán a politikai nyomások következtében Párizsba emigrált.

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together

enjamber [ɑ̃žɑ̃be] verbe transitif prekoračiti, preskočiti; stopiti čez, napraviti korak čez; verbe intransitif delati velike korake; (stih) segati v naslednji stih; moleti iz (balkon); posegati, seči (sur v, na)

enjamber un cheval zajahati konja
enjamber un obstacle preskočiti oviro
enjamber deux marches à la fois preskočiti dve stopnici naenkrat
enjamber les convenances ne gledati, ne se ozirati na lepo vedenje
le pont enjambe la rivière most se vzpenja nad reko
enjamber sur le champ du voisin segati na sosedovo polje (njivo)

envers² [ɑ̃vɛr] masculin narobe stran; figuré nasprotje; druga, negativna stran

à l'envers narobe, figuré zamotano, v neredu
envers de la feuille hrbtna stran lista
envers de la médaille druga plat medalje
ses affaires vont à l'envers posli mu gredo narobe, slabó
avoir l'esprit à l'envers biti čudaški
avoir la tête, l'esprit à l'envers (figuré) izgubiti glavo, delati (kot) brez glave
faire des progrès à l'envers iti rakovo pot
faire tout à l'envers vse narobe narediti
toute médaille a son envers (proverbe) vsaka medalja ima dve plati, vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

ex aequo [egzeko] latin na enaki stopnji, v istem rangu, enako

trois élèves ex aequo trije enako ocenjeni učenci
deux ex aequo dve enako ocenjeni, enako razvrščeni osebi

fava f

1. bot. bob (Vicia faba)

2. pog.
prendere due piccioni con una fava pren. ubiti dve muhi na en mah
aver gran fava pog. biti zelo domišljav, ohol

3. vulg. glavica moškega uda