Franja

zapornik¹ [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
zapornik s prostim izhodom der Freigänger
dopust zapornika der Hafturlaub
duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
transport zapornikov der Gefangenentransport
upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand

zlatomašnik samostalnik
religija (duhovnik) ▸ aranymisés, aranymiséző [50 éve pappá avatott]

ἄδυτον, τό (ἀ, δύω) najsvetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.

ἀσι-άρχης, ὁ azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije.

θυη-πόλος, ὁ (θύος, πέλω) darovalec, svečenik, duhovnik.

θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.

θυτήρ, ῆρος, ὁ (θύω) poet. darovalec, svečenik, duhovnik, ki žrtvuje.

ἱερᾱτεύω sem duhovnik NT.

ἱερεύς, έως, ὁ, ion. ep. ἱρεύς, gen. ῆος (ἱερός) duhovnik, svečenik (ki se je tudi bavil z razlaganjem božje volje).

ἱερο-φάντης, ου, ὁ, ion. ἱροφάντης (φαίνω) veliki duhovnik, (vrhovni) svečenik, svečenik, hierofant τινός.

ὑπο-ζάκορος, ἡ, ὁ ion. podduhovnik, nižji duhovnik (-ica).

служитель m služabnik;
с. культа duhovnik;
больничный с. bolničar;
с. науки znanstvenik;
с. искусства umetnik