Franja

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

fair¹ [fɛə] pridevnik
lep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten (with do)
pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiv

the fair (sex) ženske
a fair amount precejšnja količina, precej denarja
to be a fair game biti po pravici predmet zasmehovanja
to be in a fair way biti na najboljši poti
a fair chance dobra priložnost
a fair copy čistopis
for fair dejansko, zares
to give s.o. a fair warning pravočasno koga posvariti
pogovorno fair to middling še kar dobro
fair play poštena igra, nepristranost
fair and soft goes far in the day s poštenjem in dobroto veliko dosežeš
fair field and no favour ista priložnost za vsakogar
fair and square pošten in odkrit; naravnost
to be in a fair way dobro kazati
what is fair for one is fair for all kar je dobro za enega, je dobro tudi za druge
fair wind ugoden veter
to write a fair hand imeti lepo pisavo
fair view lep razgled; odkrito mnenje
a fair proposal sprejemljiv predlog
to be in a fair way dobro komu kazati

favīsae (favissae) -ārum, f (iz *fovi: fovea-is(s)a etr. sufiks kakor v mantis(s)a) jame za shranjevanje vode, vodnjaki, po drugih podzemeljske shrambe pri svetiščih, v katerih so hranili razpadle božanske kipe in druge svetinje, ki se niso več uporabljale: Varr. ap. Gell., Non., P. F.

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

fouetter [fwɛte] verbe transitif bičati, figuré kritizirati; tepsti (z bičem), šibati, figuré razvneti, (raz)buriti, razdražiti; spodbuditi; verbe intransitif udarjati ob, populaire zelo se bati, populaire smrdeti

la grêle fouette contre les vitres toča bije, udarja na šipe
j'ai d'autres chats (ali chiens) à fouetter (figuré) imam druge, važnejše posle, imam druge skrbi v glavi
fournir des verges pour se faire fouetter (figuré) dobavljati orožje proti samemu sebi
il n'y a pas là de quoi fouetter un chat (figuré) prestopek je tu tako majhen, nepomemben, da ne zasluži nobene kazni

frfotáti to flutter; to flitter; (sem in tja, metulj) to flit

frfotáti od... do... to flit from... to...
frfotáti od ene službe do druge to flit from one job to another

fry¹ [frai] prehodni glagol & neprehodni glagol
cvreti (se)
arhaično, figurativno vznemiriti

to have other fish to fry imeti druge opravke
ameriško to fry the fat out of s.o. s političnimi obljubami izsiljevati denar od koga
fried egg pečeno jajce, "na oko"

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
je n'ai pas la gale nisem garjav
(populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
(familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi

galerie [galri] féminin galerija, (dolga) dvorana; dvorana z umetninami, slikami; trgovina z razstavljenimi slikami; (dolg) balkon, mostovž; terasa; théâtre balkon, galerija; pokrit ali podzemeljski hodnik; (rudniški) rov; automobilisme prtljažnik (na strehi avtomobila)

une galerie de médailles zbirka medalj
galerie de mine rov v rudniku
la galerie gledalci, občinstvo
pour la galerie samo na videz
il dit ça pour la galerie, mais il n'y croit pas to govori le na videz (za druge), verjame pa tega ne

gamme [gam] féminin glasbena lestvica, skala; technique obseg, območje, področje, vrsta

gamme complète kromatična tonska lestvica
gamme des couleurs barvna lestvica
gamme diatonique, majeure, mineure diatonična, durova, molova lestvica
gamme d'ondes valovno območje
gamme de prix lestvica cen
toute la gamme v vsaki velikosti, vsi skupaj
changer de gamme (familier) ubrati druge strune
être au bout de sa gamme (familier) ne več naprej vedeti
passer la gamme de quelqu'un (familier) komu preko njegovega obzorja iti

garancija guarantee; warranty

z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
garancija proti security against, insurance against, safeguard against
ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
zahteval bom dobre garancije I shall want good security
naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
ki ima tovarniško garancijo factory warranted

geartet ➞ arten; anders geartet sein biti čisto drugačen/druge vrste

Gedanke, der, (-ns, -n) misel; ideja (der Gedanke der Emanzipation ideja emancipacije); (Denken) mišljenje; Philosophie misel; pomisel; Kein Gedanke! Niti slučajno!; auf den Gedanken kommen domisliti si; in Gedanken vertieft/versunken zatopljen v misli, zamišljen; auf andere Gedanken bringen spraviti na druge misli; in Gedanken zamišljen; mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo; sich Gedanken machen über delati si skrbi, razbijati si glavo; sich mit dem Gedanken tragen nameravati; um einen Gedanken zu... za spoznanje pre...

gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

il est sans gêne on se prav nične ženira
n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
(vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego

generácija (-e) f

1. (rod) generazione:
nove, prejšnje generacije le generazioni nuove, passate
ljudje moje generacije gli uomini della mia generazione
filialna generacija prima generazione

2. pren. (označuje časovne spremembe pri konstrukcijskih značilnostih) generazione:
računalniki prve, druge ..., pete generacije calcolatori elettronici della prima, seconda..., quinta generazione

Geschlechtsgenossin, die, oseba istega spola; Geschlechtsgenossinnen, pl , druge ženske

gôvor speech; (javen) address; (slovesen) oration; (jezik) language, idiom, tongue; (napitnica, zdravica) toast

gôvor brez priprave extemporaneous speech, spech delivered extempore (ali ad lib)
nagrobni gôvor funeral oration, graveside eulogy
dar gôvora gift of speech
prvi gôvor (poslanca v parlamentu) maiden speech
obrambni gôvor pravo speech for the defence
poslovilni gôvor valedictory (speech)
prestolni gôvor speech from the throne
premi gôvor gramatika direct speech
zavisni gôvor gramatika indirect speech
vezani gôvor metrical language (of poetry, verse)
nevezani gôvor nonmetrical language (prose)
imeti dolgovezen gôvor to make a longwinded speech
izguba gôvora loss of speech
gôvor je o... the subject under discussion (ali in question) is...
o tem ni gôvora, ne more biti gôvora that is out of the question
imeti gôvor to make (ali to deliver) a speech (o on)
o čem je gôvor? what are you talking about?; what's it all about?
ni gôvora vredno it is not worth mentioning
svoboda gôvora freedom of speech
oseba, ki piše gôvore za druge ghost writer, speech writer

govoriti v ugankah frazem
(nejasno govoriti) ▸ rébuszokban beszél, talányokban beszél
"Bi lahko nehal govoriti v ugankah?" sem mu segla v besedo. ▸ Kérlek, ne beszélj rébuszokban! – vágtam közbe.
Očka se je osuplo oziral od druge do druge. “Kdo naj bi mi povedal, in kaj? Bi mogoče lahko nehale govoriti v ugankah?” ▸ Apa csodálkozva nézett egyikről a másikra. „Ki mondaná meg nekem, és mit? Abbahagyhatnátok végre ezt a talányos beszédet?”

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči