Franja

Zadetki iskanja

  • sumamente silno, neizmerno, skrajno

    sumamente caro strašno drag
    sumamente fácil otročje lahek
  • špas moški spol (-a …)
    drag špas ein teures Vergnügen
  • špás (-a) m pog. scherzo; burla:
    za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
    to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
    to je pa drag špas questo però costa molto
    imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
    ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo
  • šport samostalnik
    1. (telesna dejavnost) ▸ sport
    ukvarjati se s športom ▸ sporttal foglalkozik
    vrhunski šport ▸ élsport
    moštveni šport ▸ csapatsport
    individualni šport ▸ egyéni sport
    tekmovalni šport ▸ versenysport
    rekreativni šport ▸ rekreációs sport
    profesionalni šport ▸ profi sport
    ljubitelj športa ▸ sportrajongó
    razvoj športa ▸ sport fejlődése
    financiranje športa ▸ sport finanszírozása
    oprema za šport ▸ sportfelszerelés
    oblačila za šport ▸ sportöltözet
    doping v športu ▸ dopping a sportban
    šport v naravi ▸ sport a természetben
    spremljati šport ▸ sportot nyomon követ
    podpirati šport ▸ sportot támogat
    oboževati šport ▸ sportot imád
    gojiti šport ▸ sportot űz
    smučarski šport ▸ sísport
    kolesarski šport ▸ kerékpársport, kerékpáros sport
    konjeniški šport ▸ lovassport
    Povezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

    2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
    Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
    Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
    Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.
  • uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

    srednje uhó middle ear
    zunanje uhó auricle
    ostro uhó keen ear, quick ear
    oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
    napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
    bolečina v ušesu earache
    vnetje ušesa otitis
    vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
    ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
    krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
    šumenje v ušesih buzzing in the ears
    ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
    zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
    biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
    do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
    biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
    imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
    pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
    napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
    naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
    nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
    prišlo mi je na uhó it came to my hearing
    naviti komu ušesa to tweak someone's ears
    pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
    (za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
    poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
    konj striže z ušesi the horse twitches his ears
    vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
    za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
    v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
    pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
    v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
    stene imajo ušesa walls have ears
    v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!
  • valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

    valoir cher, pas cher biti drag, poceni
    valoir son pesant d'or biti zlata vreden
    valoir son prix biti vreden svoje cene
    ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
    faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
    se faire valoir uveljaviti se
    il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
    ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
    valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
    allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
    ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
    autant vaudrait bilo bi tudi primerno
    la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
    à valoir sur na račun
    verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
    vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó
  • Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

    1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
    a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
    b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

    2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

    3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

    4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
    a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
    b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
    c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.
  • Vergnügen, das, zabava; zadovoljstvo; kratkočasje; (Freude) veselje; aus reinem Vergnügen iz čistega veselja; kein reines Vergnügen nobeno veselje; ein teures Vergnügen drag špas; sich ein Vergnügen machen aus zabavati se z/nad; aus Vergnügen za zabavo; Vergnügen finden an zabavati se nad, veseliti se (česa); mit Vergnügen z veseljem; viel Vergnügen! dobro zabavo!; es war mir ein Vergnügen veselilo me je ...; mit wem habe ich das Vergnügen? s kom imam čast?
  • worth2 [wə:ɵ] samostalnik
    (denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvo

    of great worth drag, zelo dragocen
    of no worth brez vrednosti
    men of worth zaslužni ljudje
    penny worth vrednost enega penija
    in good worth zastarelo zlepa, brez jeze
    three shillings' worth of stamps znamke v vrednosti 3 šilingov
    to get the worth of one's money za svoj denar dobiti nekaj enakovrednega
    I did not get my money's worth preplačal sem
    to have one's money's worth ne preplačati
  • zasoljen pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ borsos, drága
    zasoljena cena ▸ borsos ár
    zasoljen račun ▸ borsos számla
    krepko zasoljen ▸ igencsak borsos
    pošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsos
    Lepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
    Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

    2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyar
    zasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdés
    zasoljena zgodbica ▸ pikáns történet
    zasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humor
    Knjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
    Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

    3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezett
    zasoljen s čim ▸ fűszerezi valami
    So pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

    4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
    Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.
  • zavlačeváti to temporize; to delay; to retard; to defer; to spin out; to postpone; to protract; to procrastinate

    ne moremo zavlačeváti svojega odhoda we cannot delay our departure
    zavlačeváti obisk, bivanje za nekaj dni to extend a visit for some days
    zavlačeváti se to drag on; to spin out
  • zavóren brake(-); braking

    zavórna cokla brake block, brake shoe, chock, drag
    zavórna ročica brake lever
    zavórni trak brake band
    zavórna veriga drag chain
    zavórno kolo brake wheel
    zavórni pedal brake pedal
    zavórna moč brake force
    zavórni učinek brake effect
    zavórna razdalja braking distance
  • žafran moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Krokus
    divji žafran rastlinstvo, botanika (rumenik) der Saflor, die Färberdistel
    (žafranika) der Safran; začimba: der Safran
    figurativno drag kot žafran sündhaft teuer
  • ἀγαπητός 3 1. ljubljen, drag, ljub(ezniv), ljubljenec. 2. zaželen, prijeten, dobrodošel, ἀγαπητόν ἐστι (τινί), εἰ zadovoljen mora biti, ako (da). – adv. ἀγαπητῶς jedva, komaj, ἀγαπητῶς ἔχω zadovoljen sem.
  • ἁδη-φάγος 2 (ἅδην, φαγεῖν) požrešen, sneden, pren. drag; νόσος bolečina, ki izjeda.
  • ἀρηί-φιλος 2 ep. Areju drag, bojevit, hraber.
  • ἀσπάσιος 3 ep. ἀσπαστός 3 ion. ep. (ἀσπάζομαι) dobrodošel, zaželen, ljub, mil, drag, zadovoljen, vesel, rad, ἀσπασίως ἴδε γαῖαν vesel je bil, da je zagledal zemljo.
  • γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.
  • δαπανηρός 3 δάπανος 2 (δαπάνη) 1. potrošen, zapravljiv, razsipen ἐλπίς. 2. drag, predrag, potraten πόλεμος. – adv. -νηρῶς z velikimi stroški.
  • ἐρί-ηρος 2 [pl. metapl. ἐρίηρες] ep. ljub, mil, drag.