sumamente silno, neizmerno, skrajno
sumamente caro strašno drag
sumamente fácil otročje lahek
Zadetki iskanja
- špas moški spol (-a …)
drag špas ein teures Vergnügen - špás (-a) m pog. scherzo; burla:
za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
to je pa drag špas questo però costa molto
imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo - šport samostalnik
1. (telesna dejavnost) ▸ sportukvarjati se s športom ▸ sporttal foglalkozikvrhunski šport ▸ élsportmoštveni šport ▸ csapatsportindividualni šport ▸ egyéni sporttekmovalni šport ▸ versenysportrekreativni šport ▸ rekreációs sportprofesionalni šport ▸ profi sportljubitelj športa ▸ sportrajongórazvoj športa ▸ sport fejlődésefinanciranje športa ▸ sport finanszírozásaoprema za šport ▸ sportfelszerelésoblačila za šport ▸ sportöltözetdoping v športu ▸ dopping a sportbanšport v naravi ▸ sport a természetbenspremljati šport ▸ sportot nyomon követpodpirati šport ▸ sportot támogatoboževati šport ▸ sportot imádgojiti šport ▸ sportot űzsmučarski šport ▸ sísportkolesarski šport ▸ kerékpársport, kerékpáros sportkonjeniški šport ▸ lovassportPovezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport
2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került. - uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle
srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite! - valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati
valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó - Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod
1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.
2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.
3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.
4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin. - Vergnügen, das, zabava; zadovoljstvo; kratkočasje; (Freude) veselje; aus reinem Vergnügen iz čistega veselja; kein reines Vergnügen nobeno veselje; ein teures Vergnügen drag špas; sich ein Vergnügen machen aus zabavati se z/nad; aus Vergnügen za zabavo; Vergnügen finden an zabavati se nad, veseliti se (česa); mit Vergnügen z veseljem; viel Vergnügen! dobro zabavo!; es war mir ein Vergnügen veselilo me je ...; mit wem habe ich das Vergnügen? s kom imam čast?
- worth2 [wə:ɵ] samostalnik
(denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvo
of great worth drag, zelo dragocen
of no worth brez vrednosti
men of worth zaslužni ljudje
penny worth vrednost enega penija
in good worth zastarelo zlepa, brez jeze
three shillings' worth of stamps znamke v vrednosti 3 šilingov
to get the worth of one's money za svoj denar dobiti nekaj enakovrednega
I did not get my money's worth preplačal sem
to have one's money's worth ne preplačati - zasoljen pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ borsos, drágazasoljena cena ▸ borsos árzasoljen račun ▸ borsos számlakrepko zasoljen ▸ igencsak borsospošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsosLepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.
2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyarzasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdészasoljena zgodbica ▸ pikáns történetzasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humorKnjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.
3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezettzasoljen s čim ▸ fűszerezi valamiSo pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.
4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem. - zavlačeváti to temporize; to delay; to retard; to defer; to spin out; to postpone; to protract; to procrastinate
ne moremo zavlačeváti svojega odhoda we cannot delay our departure
zavlačeváti obisk, bivanje za nekaj dni to extend a visit for some days
zavlačeváti se to drag on; to spin out - zavóren brake(-); braking
zavórna cokla brake block, brake shoe, chock, drag
zavórna ročica brake lever
zavórni trak brake band
zavórna veriga drag chain
zavórno kolo brake wheel
zavórni pedal brake pedal
zavórna moč brake force
zavórni učinek brake effect
zavórna razdalja braking distance - žafran moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Krokus
divji žafran rastlinstvo, botanika (rumenik) der Saflor, die Färberdistel
(žafranika) der Safran; začimba: der Safran
figurativno drag kot žafran sündhaft teuer - ἀγαπητός 3 1. ljubljen, drag, ljub(ezniv), ljubljenec. 2. zaželen, prijeten, dobrodošel, ἀγαπητόν ἐστι (τινί), εἰ zadovoljen mora biti, ako (da). – adv. ἀγαπητῶς jedva, komaj, ἀγαπητῶς ἔχω zadovoljen sem.
- ἁδη-φάγος 2 (ἅδην, φαγεῖν) požrešen, sneden, pren. drag; νόσος bolečina, ki izjeda.
- ἀρηί-φιλος 2 ep. Areju drag, bojevit, hraber.
- ἀσπάσιος 3 ep. ἀσπαστός 3 ion. ep. (ἀσπάζομαι) dobrodošel, zaželen, ljub, mil, drag, zadovoljen, vesel, rad, ἀσπασίως ἴδε γαῖαν vesel je bil, da je zagledal zemljo.
- γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.
- δαπανηρός 3 δάπανος 2 (δαπάνη) 1. potrošen, zapravljiv, razsipen ἐλπίς. 2. drag, predrag, potraten πόλεμος. – adv. -νηρῶς z velikimi stroški.
- ἐρί-ηρος 2 [pl. metapl. ἐρίηρες] ep. ljub, mil, drag.