Franja

zapodíti (-ím)

A) perf. ➞ poditi

1. cacciare; buttare:
zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa

2. mandare; fare:
zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
zapoditi koga delat far lavorare qcn.

3.
zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico

4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
zapoditi iz službe licenziare
zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota

B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno

zarádi owing to, because of, on account of; for; for the sake of

zarádi jokanja ni mogla govoriti she could not speak for weeping
zarádi tega for this reason
zarádi mene (meni na ljubo) for my sake
zarádi nas vseh for all our sakes
zarádi tvoje neubogljivosti because of your disobedience
zarádi mene in vas for my own sake as well as yours
zarádi ljubega miru for the sake of peace (and quiet), for a quiet life
zarádi vestí for conscience's sake
zarádi starih časov (starega prijateljstva) for old time's sake
zarádi dežja smo se morali vrniti domov owing to the rain we had to come back home
prav zarádi tega for that very reason
zarádi močnega deževja je promet ukinjen in consequence of the heavy rains communications are interrupted
umetnost zarádi umetnosti art for art's sake

zasédanje (-a) n

1. occupazione:
zasedanje tujih dežel l'occupazione di paesi stranieri

2. seduta, sessione:
sklicati zasedanje convocare una seduta
skupno zasedanje obeh domov parlamenta seduta comune dei due rami del Parlamento
zasedanje (seja)
ministrskega sveta sessione del Consiglio (dei ministri)
plenarno, slavnostno zasedanje seduta plenaria, seduta solenne

zdàjci adv. pren.

1. adesso; allora:
zdajci se je ustrašil in zbežal allora si spaventò e scappò via

2. (takoj, nemudoma) subito, immediatamente:
zdajci pojdi domov va' subito a casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločitev je tik pred zdajci la decisione arriva a momenti, si decide a momenti
pog. česa se lotiti tik pred zdajci accingersi a qcs. all'ultimo momento

zgódaj early; at an early hour; (ob zori) at dawn, at daybreak, at sunrise; (v mladosti) in early life

zgódaj zjutraj early in the morning
zgódaj ali pozno early or late
zgódaj popoldne in the early afternoon
prišel je zgódaj he came early
skušaj priti zgódaj! try and come early!
lasje so mu zgódaj osiveli his hair turned white early in life (ali at an early age)
on prihaja zgódaj domov he keeps good hours
zgódaj vstati to get up early
zelo zgódaj vstajati to be an early riser, to rise with the sun, to be up with the lark
hoditi zgódaj spat in zgódaj vstajati to keep early (ali good) hours

zmísliti (-im)

A) perf. star. (pomisliti, spomniti se) pensare; ricordarsi:
na otroke bi moral zmisliti dovrebbe pensare ai figli

B) zmísliti se (-im se) perf. refl. (spomniti se, domisliti se) ricordare, ricordarsi; pensare:
skušal si je zmisliti, kaj mu je naročila cercava di ricordare cosa gli aveva commissionato
zmislil se je, da bi se vrnil domov pensò di tornare a casa

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

ἀνα-κομῐ́ζω 1. act. a) nosim, spravljam gori, vznašam, vozim proti vodi; b) prinašam nazaj; pass. vračam se, rešim se domov. 2. med. spravljam svoje stvari gori, vznašam zase, ἐπιτήδεια jemljem s seboj; dobivam nazaj ἀγάλματα; do-, izpolnjujem τύχην.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.

(ἀπο-ναίω) ep. [defect., samo aor. ἀπένασσα, cj. ἀπονάσσωσι; med. ἀπενασσάμην] 1. act. (drugam) preselim, premestim, nazaj ali domov pošljem, peljem τινά. 2. med. izselim se, παῖδα iz-, preženem. 3. poet. aor. pass. ἀπενάσθην naselil sem se, τηλόσε πατρίδος pregnan sem bil daleč od domovine, πατρός zapustila sem očeta.

ἀπο-νέομαι d. m. ep. odhajam, vračam se (domov).

ἀπο-νοστέω vračam se domov, prihajam nazaj, χθονός iz kake dežele.

ἀπο-πλέω, ep. -πλείω, ep. ion. -πλώω [fut. πλεύσομαι, aor. od πλώω: ἀπέπλων] 1. odplujem, odjadram. 2. plovem nazaj (domov).

ἀπό-πλοος, skrč. ἀπόπλους, ὁ odhod, vrnitev, povratek (domov).

ἀπο-στείχω ep. ion. poet. [imper. aor. 2 ἀπόστιχε] odhajam; οἴκαδε vračam se domov.

ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.

ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.

-δε enklit. sufiks 1. a) pri imenskih oblikah z acc. na vprašanje kam: ἅλαδε v morje, οἶκόνδε domov, εἰς ἅλαδε v morje, ἀγορήνδε k posvetovanju; b) οἴκαδε domov, Ἀθήναζε v Atene. 2. pri kazalnem zaimku: ὅδε, τοιόσδε, τοσόσδε, τοῖσδεσσι.

δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.