Franja

postránski (-a -o) adj. complementare, addizionale; extra, secondario, marginale, irrilevante, in sottordine:
postranski zaslužek guadagno extra
postranski dogodek fatto marginale, episodico
postransko vprašanje una questione in sottordine, secondaria

predhóden (-dna -o) adj. precedente; antecedente, anteriore; previo; precostituito:
jur. predhoden dokaz prova precostituita
potrdilo izdajamo ob predhodnji prošnji na kolkovanem obrazcu il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo
po predhodnem dogovoru previo consenso
predhodni dogodek antecedente, antefatto
predhodni prikaz prefigurazione
predhodno sporočilo preavviso

predtakt samostalnik
1. glasba (na začetku skladbe) ▸ felütés

2. (uvodni dogodek) približek prevedka ▸ bevezető esemény
Z glasbenimi predtakti in drugimi prireditvami bo festival zajel kar 36 dogodkov. ▸ A zenei felvezető eseményekkel és más rendezvényekkel együtt a fesztiválon összesen 36 esemény lesz.

préfacer [prefase] verbe transitif napisati predgovor, spremno besedo (quelque chose čemu, k čemu, un livre knjigi)

préfacer un événement oznanjati dogodek

préjšnji precedent; former, earlier, prior; antecedent

préjšnja izdaja earlier (ali previous) edition
préjšnji primer precedent
préjšnji dan the day before, (on) the previous (ali preceding) day
préjšnji dogodek precedent
brez préjšnje napovedi without previous notice

presedán (-a) m precedente:
ustvariti presedan creare un precedente
dogodek brez presedana avvenimento senza precedenti

prespáti

prespáti kaj to sleep something off; to sleep through
fant je dogodek prespal the boy slept through the incident
prespáti glavobol to sleep off one's headache
prespáti noč to spend the night sleeping
prespáti pijanost to sleep oneself sober, pogovorno to sleep it off
prespáti problem to sleep on a problem
prespáti zimo (živali) to hibernate
to bomo prespali (figurativno) we'll sleep on it

pripetíti se to happen; to chance; to occur (komu to someone), to come to pass, to come about; to befall (komu someone)

naj se pripeti, kar hoče whatever may befall
slučajno se je pripetilo, da... it happened that...
to se je pripetilo sinoči it happened last night
često se pripeti... it often happens (that)...
isti dogodek seje pripetil pretekli teden the same incident occurred last week

prophétiser [-fetize] verbe transitif prerokovati; napovedati

prophétiser l'avenir prerokovati prihodnost
il est facile de prophétiser après l'événement lahkó je napovedati (kak dogodek) po dogodku

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

razčístiti (-im) | razčiščeváti (-újem) perf., imperf. chiarire, chiarificare, appurare; pren. sgarbugliare:
razčistiti poglede chiarire i punti di vista
razčistiti dogodek appurare l'accaduto
pren. razčistiti s predsodki eliminare i pregiudizi

registrírati (-am)

A) perf., imperf.

1. registrare, immatricolare:
registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

2. (zapisati, zaznamovati) registrare

3. registrare, prender nota:
časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni

relater [rəlate] verbe transitif (podrobno) poročati; (natančno) pripovedovati; omeniti

ce jurnal relate les événements de l'actualité ta časnik poroča o aktualnih dogodkih
relater un fait omeniti (neki) dogodek

répercussion [repɛrküsjɔ̃] féminin, physique odboj, odbijanje; (= répercussion du son) odmev; figuré poznejši, posredni učinek ali rezultat; reperkusija

répercussions pluriel d'une crise économique reperkusije gospodarske krize
cet événement aura de graves répercussions ta dogodek bo imel resne posledice

resolve² [rizɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztopiti (se), razkrojiti (se), razstaviti (se), ločiti (se) v dele, razpasti; spremeniti (se) (into v)
staliti (se); (raz)rešiti, razložiti, raztolmačiti (vprašanje); odstraniti, odpraviti, razpršiti (dvome, težave); odločiti (se), skleniti, (uradno) odločiti; resolvirati

to resolve oneself razkrojiti se, razpasti; prepričati se
to resolve a problem, a riddle rešiti problem, uganko
to resolve into factors matematika razstaviti na faktorje
to be resolved into tears topiti se v solzah
he resolved to wait a little longer sklenil je še malo počakati
the House resolved itself into a committee parlament se je razrešil (konstituiral) v odbor
this event resolved us on going ta dogodek nas je pripravil do tega, da smo šli

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

ripassare

A) v. tr. (pres. ripasso)

1. iti spet po, čez

2.
ripassare un avvenimento obnoviti, obnavljati v spominu dogodek
ripassare la biancheria col ferro na hitro polikati perilo
ripassare la lezione ponoviti lekcijo, gradivo
ripassare un libro na hitro preleteti knjigo
ripassare un quadro dodelati sliko

3. šalj. spet ošteti, okregati; spet premlatiti

B) v. intr. vrniti, vračati se; ponovno se oglasiti, oglašati

rispondēnza f

1. skladnost, ujemanje

2. učinek, odmev:
il fatto ebbe una forte rispondenza in tutti noi dogodek je močno deloval na vse nas

rum² [rʌm] pridevnik (rumly prislov)
britanska angleščina, sleng čuden, komičen, nenavaden, poseben, redek

it is a rum business to je nekam sumljiva stvar
a rum customer, a rum fellow oseba, s katero je nevarno imeti posla; čudak
rum go neumna stvar (dogodek)
a rum one (ali un) čudaška, komična ali ekscentrična oseba ali stvar
rum start sleng nepričakovan dogodek