Franja

tečáj curso m ; (deviz) cambío m ; geogr, el polo m ; (vrat) gozne m

prosti (uradni) tečaj cambio m libro (oficial)
borzni tečaj cotización f de Bolsa
dnevni tečaj cotización f del día, (deviz) cambio m del día
južni tečaj polo m sur, polo antártico, polo austral
severni tečaj polo norte
polet čez (severni) tečaj vuelo m transpolar
učni tečaj curso m
dopisni učni tečaj curso m por correo
tečaj za začetnike curso para principiantes
nadaljevalni tečaj curso de ampliación (de conocimientos)
intenzivni tečaj curso acelerado (ali de formación acelerada)
tečaj tujih jezikov curso de idiomas extranjeros
izobraževalni tečaj curso de formación
pripravljalni (izpopolnjevalni) tečaj curso preparatorio (de perfeccionamiento)
počitniški tečaj (za tujce) curso de vacaciones (para extranjeros)
vpisati se v tečaj inscribirse para (ali matricularse en) un curso

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

tísk print, printing; press; typography; impression; pogovorno type

v tísku in print, in the press, passing through the press
pripravljen, zrel, gotov za tísk in type; correct; ready to go to press
tísk in založba (DZS) printers and publishers (DZS)
debel tísk boldface, bold (ali heavy, thick) type
jasen (majhen, velik) tísk clear (small, large) type
nejasen, zabrisan tísk slur
klečeplazen tísk the reptile press
razprti tísk space type
poševni tísk italics pl
gotski tísk (črke) black letters pl, Gothic, Fraktur
dnevni tísk daily prints pl, daily press
senzacijski tísk (časopisje) the tabloids, the gutter press
svoboda tíska freedom of the press
knjiga je v tísku the book is being printed (ali is with the printers)
dati v tísk to put in print, to bring out, to publish
hitro dati knjigo v tísk to rush a book into print
iti v tísk to go to press
zavezati jezik tísku (figurativno) to throttle (ali to hamstring, zastarelo to jugulate) the press

tísk (-a) m

1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa

2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica

tísk impresión f ; prensa f ; imprenta f ; estampa f

barvni tisk cromotipografía f, impresión en colores
debeli (mastni) tisk impresión en negrilla
dnevni tisk prensa diaria (ali periódica)
tisk za slepe impresión en relieve (ali de Braille)
tisk na tkanino estampación f (ali estampado m) de telas
umetelni tisk impresión artística
vtisnjeni tisk impresión en relieve
napačen tisk impresión borrosa (ali con erratas ali defectuosa)
ofsetni tisk impresión ofset
poskusni tisk prueba f de impresión
razprti tisk composición f espaciada
v razprtem tisku con letras espaciadas
rastrski tisk fotograbado m a media tinta
reliefni tisk impresión en relieve
rotacijski tisk impresión rotativa
svoboda tiska libertad f de imprenta
tisk in založba (od) Imprenta y Editorial (de)
pripravljen za tisk listo (ali despachado) para ser impreso
biti v tisku estar en prensa
dati v tisk dar a la estampa

túrnus turn

v túrnusu by turns, in turns
dnevni túrnus day turn
nočni túrnus night turn
delati v túrnusu to take turns

túrnus (-a) m turno:
delati v dveh turnusih lavorare in due turni
dnevni, nočni turnus turno di giorno, di notte

túrnus turno m

po turnusu por turno(s)
dnevni (nočni) turnus turno de día (de noche)
predsedstvo po turnusu presidencia f por turno

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

ur|a² ženski spol (-e …)

1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde

3.
ob kateri uri? um welche Zeit?

4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vozač moški spol (-a …) der Fahrstudent, der Fahrschüler, der Fahrer; (dnevni migrant) der Pendler; šport der Fahrer
vztrajnostni vozač der Dauerfahrer

vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
socialno vprašanje cuestión social
viseče vprašanje cuestión pendiente
na vprašanje a la pregunta
(to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
obsuti z vprašanji asediar a preguntas
odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta

žíg stamp; mark; brand; seal; (na zlatu ipd.) hallmark; (štampiljka) rubber stamp

dnevni žíg datestamp
poštni žíg postmark
sramotni žíg stigma, pl (v tem pomenu) stigmas
uradni, službeni žíg official stamp
tovarniški žíg brand
neveljavno brez žíga not valid without stamp
vtisniti žíg to stamp

žíg cachet moški spol , timbre moški spol , tampon moški spol , estampille ženski spol , (na blagu) marque ženski spol ; (na žlahtnih kovinah) poinçon moški spol , contrôle moški spol

dnevni žig (timbre moški spol) dateur moški spol
poštni žig timbre (ali cachet) de la poste

žíg sello m ; (tiskan) timbre m

dnevni žig sello m fechador; (na žlahtnih kovinah) punzón m
kontrolni žig sello de control
poštni žig matasellos m; (živinski) hierro m; (imenski) estampilla f; (na blagu) marca f

ἡμερήσιος 3 in 2, ἡμερινός 3, dor. ἁμέριος 2 1. po dnevu, dnevni, ἄγγελος dnevni glasnik. 2. ki en dan traja, ὁδός dan hoda; pren. minljiv, smrten.

ἡμερο-σκόπος, ὁ (σκοπέω) dnevna straža, dnevni stražnik.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

σύν-οδος, ἡ 1. sestanek, stek, shod, skupščina, zbor, posvetovanje, zborovanje, družba. 2. a) spopad, spoprijem, napad, boj; b) χρημάτων dnevni dohodki.