Franja

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

obrók ration; instalment

dnevni obrók daily ration
obróki sladkorja rations pl of sugar
železni obrók hrane iron ration(s)
imamo tri obróke (jedi) na dan we have three meals a day
omejiti obróke (hrane) to ration
deliti obróke to serve out rations, to ration out
imeti živila na obróke to be rationed for food
(od)plačevanje na obróke hire purchase, ZDA instalment plan
plačljivo v mesečnih obrókih payable by monthlyinstalments
plačevati v obrókih to pay by instalments

ocen|a² [é] ženski spol (-e …)

1. šolska: die Zensur, die Schulnote, Note (čudovita Traumnote, v spričevalu Zeugnisnote, za vedenje Betragensnote)
opisna ocena die Schülerbeurteilung
povprečna ocena der Notendurchschnitt, Zensurendurchschnitt
predhodna ocena die Vorzensur
skupna ocena die Gesamtnote
razporeditev ocen der Notenspiegel
sistem ocen das Notensystem
deliti ocene Zensuren austeilen (tudi figurativno)

2. šport die Wertung, Bewertung (po točkah Punktbewertung)
| šolsko
šport splošna ocena allgemeine Beurteilung
številčna ocena die Bewertungsziffer, die Bezifferung

optimisme [-mism] masculin optimizem

avec optimisme optimistično
partager l'optimisme de quelqu'un deliti s kom optimizem

osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
osem in pol achteinhalb
bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
po osem je acht, ljudi: zu acht
deliti na osem delov achteln
na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
na osmih straneh achtseitig
v osmih knjigah in acht Bänden
ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
vlak ob osmih der Achtuhrzug

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

partecipe agg. deležen:
essere partecipe del dolore di qcn. sočustvovati s kom, deliti žalost s kom

participer [-sipe] verbe intransitif biti deležen (à quelque chose česa); udeležiti se; sodelovati (à pri), prispevati (à k); imeti kaj, imeti lastnosti (de od)

participer à la joie (de l'ami) pridružiti se veselju, deliti veselje (s prijateljem)
participer à toutes les réunions udeležiti se, prisostvovati vsem sestankom, sejam
participer au succès prispevati k uspehu

pessimisme [pɛsimism] masculin pesimizem, črnogledost

partager le pessimisme de quelqu'un sur quelque chose deliti s kom pesimizem glede časa

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pól adv.

A)

1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto

2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque

pravíca justice ženski spol , droit moški spol ; (posebna) privilège moški spol ; (upravičenost) raison ženski spol , faculté ženski spol , bénéfice moški spol

pravica do azila droit d'asile
pravica do najdenine droit de trouvaille
pravica močnejšega raison (ali droit, loi ženski spol) du plus fort
pravica obstoja raison d'être
pravica do olajševalnih okoliščin bénéfice des circonstances atténuantes
pravica do pomilostitve droit de grâce
pravica do ponatisa droit de reproduction
pravica do pritožbe droit de plainte
pravica do priziva, do pritožbe droit de recours
pravica revnih bénéfice du pauvre
pravica do samoodločbe droit à l'autodétermination
pravica do stavkanja droit de grève
avtorska pravica droit d'auteur
človekove pravice droits moški spol množine de l'homme
dedna pravica hérédité ženski spol, droit successoral (ali héréditaire)
pravica prve noči cuissage moški spol
domovinska pravica droit de domicile (ali de cité)
državljanske pravice droits civiques (ali du citoyen)
glasovalna pravica droit de vote (ali de suffrage)
lastninska pravica droit de propriété
posebna pravica prérogative ženski spol, privilège moški spol
posestna pravica (pravno) possessoire moški spol
prednostna pravica préséance ženski spol
vladarske pravice in privilegiji régale ženski spol
volivna pravica droit électoral, droit de suffrage
zakonite pravice droits moški spol množine légitimes
pravica združevanja droit d'association
prenos pravic subrogation ženski spol
zastarljivost pravic prescriptibilité des droits
po pravici avec raison, à juste titre, justement
po pravici govoriti dire la vérité
s pravico avec raison
s kakšno pravico? de quel droit?, à quel titre?, en vertu de quoi?
s polno pravico de (plein) droit, à bon droit
s toliko večjo pravico à plus forte raison
z vso pravico à juste raison, par droit et raison
dati komu pravico autoriser quelqu'un à, conférer (ali donner) le droit à quelqu'un
deliti pravico rendre la justice
imeti pravico na svoji strani avoir la justice de son côté
odvzeti komu njegove pravice priver quelqu'un de ses droits
poseči v pravice kake osebe empiéter sur les droits de quelqu'un, familiarno, figurativno chasser sur les terres d'autrui
uporabiti pravico user de son droit
uveljaviti svoje pravice faire valoir ses droits sur quelque chose
zahtevati svojo pravico revendiquer ses droits, demander justice
vse pravice pridržane tous droits réservés

pravíca (-e) f

1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto

3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale

5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

préoccupation [-pasjɔ̃] féminin prezaposlenost, preobremenjenost z delom; zaskrbljenost, nemirnost, skrb (de za); pomislek, dvom, predsodek

partager les préoccupations de quelqu'un deliti s kom skrbi

prospékt prospecto m ; (pogled, razgled) vista f , perspectiva f

(raz)deliti prospekte repartir prospectos

racionirati glagol
(deliti v omejenih količinah) ▸ adagol, korlátoz

razdeli|ti (-m) deliti

1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln