Franja

Bavarska samostalnik
(zvezna dežela v Nemčiji) ▸ BajorországPovezane iztočnice: Spodnja Bavarska, Zgornja Bavarska

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.

bogát (-a -o) adj.

1. ricco; danaroso; opulento:
bogata dežela un paese ricco
bogata družba società opulenta
bogato nahajališče rude ricco giacimento
vitaminsko bogata hrana cibo ricco di vitamine
bogat z izkušnjami ricco di esperienze

2. abbondante:
bogat pridelek raccolto abbondante

3. (ki vsebuje raznovrstne elemente) ricco, svariato:
bogata kulturna dejavnost svariata attività culturale

4. knjiž. (dragocen, razkošen) lussuoso, sfarzoso:
bogato darilo un regalo lussuoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bogata napitnina mancia generosa
bogata letina annata grassa
šalj. lov. bogat lov chiappa
bogat z glino argilloso
bogat z nafto petrolifero
bogata dedinja ereditiera
bogata obleka paludamento
šalj. bogata ženska papessa
bogato darilo munificenza

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bratsk|i (-a, -o) brüderlich; med brati in sestrami: geschwisterlich; Bruder- (ljubezen die Bruderliebe, stranka die Bruderpartei, dežela das Bruderland, ljudstvo das Brudervolk)

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Cadūsiī -ōrum, m Kaduzijci, bojevito ljudstvo ob jugozahodnem bregu Hvalinskega morja: N., L., Cu. idr. Njihova dežela se imenuje Cadūsia -ae, f Kaduzija: Plin.

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

Celtibērī -ōrum, m Keltiberi, ljudstvo v severni in srednji Hispaniji, nastalo po mešanju prvotnih Iberov s priseljenimi Kelti: Ci., Val. Max., Plin. (prim.: Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan.); sg. Celtibēr -ērī, m Keltiber: Cat. Od tod adj. Celtibēr -ēra -ērum keltiberski: Val. Max., Mart. = Celtibēricus 3: L., Val. Max., Plin.; subst. Celtibēria -ae, f Keltiberija, keltiberska dežela južno od zgornjega Ibera, ki je obsegala današnjo Aragonijo, Navarro, Kastilijo y León in Kastilijo la Mancho: Ci., C., Cat. idr.

cenen [é] (-a, -o)

1. billig; preiswert
cenena roba Billigwaren množina
uvoz cenenega blaga Billigimporte
dežela s ceneno delovno silo das Niedriglohnland

2. figurativno učinek, trik, tolažba, izgovor ipd.: billig
uganjati cenen teater ein Schmierenkomödiant sein

cesarstvo samostalnik
1. (dežela, kjer vlada cesar) ▸ császárságPovezane iztočnice: Nikejsko cesarstvo, Zahodno rimsko cesarstvo, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, Nemško cesarstvo

2. v zgodovinskem kontekstu (imperij) ▸ birodalomPovezane iztočnice: Osmansko cesarstvo, Mongolsko cesarstvo, Otomansko cesarstvo

3. (velika organizacija) ▸ birodalomPriljubljena televizijska voditeljica je naredila korak naprej pri širjenju svojega poslovnega cesarstva. ▸ A népszerű televíziós műsorvezető tett egy lépést üzleti birodalma növelése felé.Italijanski modni oblikovalec je v intervjuju povedal, da je pripravljen prodati svoje modno cesarstvo. ▸ Az olasz divattervező az interjúban elmondta, hogy kész eladni divatbirodalmát.

4. (območje prevlade) ▸ birodalom

chimère [šimɛr] féminin himera, izmišljenina, izrodek domišljije; utopija, sanje

le pays de chimères dežela sanj
se repaître de chimères živeti v deželi sanj

cocagne [kɔkanj] féminin

pays masculin de cocagne deveta dežela, dežela izobilja, Indija Koromandija
mât masculin de cocagne spolzek mlaj, na katerega je treba splezati in si sneti razna darila
vie féminin de cocagne brezskrbno življenje

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

covenant¹ [kʌ́vinənt] samostalnik
dogovor, sporazum; zaobljuba, zaveza; zveza

Biblija ark of the covenant skrinja zaveze
land of the covenant obljubljena dežela
to to make (ali enter into) a covenant obvezati se

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

čúdežen milagroso; prodigioso

čudežen otrok niño m prodigioso
čudežna dežela país m de las maravillas
čudežna moč virtud f milagrosa
čudežna prikazen (rel) aparición f milagrosa

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.