Franja

poróčen de mariage, nuptial, de noce(s)

poročno darilo cadeau moški spol de noce, corbeille ženski spol de mariage
poročna koračnica marche ženski spol nuptiale
poročni list acte moški spol de mariage
poročno naznanilo faire-part moški spol de mariage, (v časopisu) annonce ženski spol de mariage
poročna obleka robe ženski spol de mariée (ali nuptiale)
poročni par les mariés moški spol množine
poročna pojedina repas moški spol (ali festin moški spol) de noce
poročno potovanje voyage moški spol de noces
poročna priča témoin moški spol des mariés
poročni prstan anneau moški spol de mariage (ali nuptial), alliance ženski spol
poročna slovesnost célébration ženski spol du mariage

poróčen² de boda; nupcial

poročni dan día m de la boda
poročno darilo regalo m de boda
poročna koračnica (slovesnost, priča) marcha f (ceremonia f, padrino m) de boda
poročni list partida f de matrimonio
poročna pojedina banquete m de bodas
poročna obleka vestido m de novia (ali nupcial)
poročno potovanje viaje m de novios (ali de bodas)
poročni prstan anillo m de boda (ali nupcial); alianza f

poročn|i [ó] (-a, -o) Heirats-, Hochzeits-, Braut- (slika das Hochzeitsbild, obed das Hochzeitsessen, darilo Brautgeschenk, Hochzeitsgeschenk)

posláti to send (off, away), to dispatch, to expedite, to transmit; to forward; (z ladjo) to ship; (denar) to remit

nazaj posláti to return, (z ladjo) to reship; to send back
posláti po pošti to send by post
posláti z obratno pošto to send by return (of post)
posláti darilo (sla v, prisrčen pozdrav, sporočilo) to send a present (a messenger to, one's love, a message)
posláti komu (po)vabilo to send someone an invitation
posláti komu paket to send a parcel to someone
posláti naprej, za kom (pismo itd.) to forward, to send on
prosimo posláti za naslovnikom! please forward; ZDA please redirect!
posláti po (zdravnika) to send for (the doctor)
treba je posláti po zdravnika a doctor must be sent for
posláti koga k vragu (figurativno) to tell someone to get lost (ali to drop dead, to go to the devil), to send someone packing

pozórnost atención f ; cuidado m ; (do žensk) galantería f

majhna pozornost (darilo) un pequeño obsequio
zbujajoč pozornost vistoso, espectacular; (barva) chillón, (obleka) llamativo
posvetiti svojo pozornost na, k dedicar su atención a, prestar atención a
obsul jo je s svojo pozornostjo la colmó de atenciones
zbuditi, pritegniti pozornost atraer la atención

presnét maldito; condenado; dichoso

presneto! ¡cáscara(s)!
presneto darilo! ¡dichoso regalo!

prijateljsk|i (-a, -o) freundschaftlich; befreundet; Freundschafts-, Freundes- (krog der Freundeskreis, odnosi Freundschaftsbeziehungen množina, usluga der Freundschaftsdienst, zveza der Freundschaftsbund, vezi Freundschaftsbande množina, darilo die Freundschaftsgabe)
prijateljska dežela das Freundesland, Partnerland
biti v prijateljskih odnosih auf vertrautem Fuße leben mit
prijateljsko povedati komu kaj in aller Freundschaft sagen

priložnost|en [ó] (-na, -no) gelegentlich; Gelegenheits- (kadilec der Gelegenheitsraucher, nakup der Gelegenheitskauf, prevoz oseb der Gelegenheitsverkehr, zastopnik der Gelegenheitsvertreter, darilo das Gelegenheitsgeschenk, delo die Gelegenheitsarbeit, kaznivo dejanje das Gelegenheitsdelikt)
priložnosto delati pogovorno: jobben

priprávljen (-a -o) adj.

1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo

2. preparato, disposto:
koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime

radi predl. z rod. zaradi: (izraža namen) radi liječenja otišao je na more; radi preglednosti rasprava je podijeljena na poglavlja; poslati, dati poklon ruke radi dati, poslati darilo iz pozornosti do obdarovanega, ne pa zaradi materialne koristi; forme radi iz čiste formalnosti

razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. svolgere, disfare, sciogliere:
razviti ovoj disfare la fasciatura
razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

3. fot. sviluppare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

1. svilupparsi; crescere:
dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

2. svilupparsi, progredire; maturare:
telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

4. nascerne; pejor. trascendere:
razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

5. voj. disporsi, schierarsi:
razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

remercier [rəmɛrsje] verbe transitif zahvaliti se (quelqu'un de quelque chose komu za kaj); vljudno odkloniti; odsloviti, odpustiti, odstaviti

remercier par lettre, verbalement; par un cadeau zahvaliti se pismeno, ustno, z darilom
je vous remercie d'être venu zahvaljujem se vam, da ste prišli
je vous remercie pour votre cadeau, envoi zahvaljujem se vam za vaše darilo, vašo pošiljko
il a remercié son secrétaire odslovil, odpustil je (iz službe) svojega tajnika
je vous remercie hvala (, ne)!

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi

ricevere v. tr. (pres. ricevo)

1. sprejeti, sprejemati, dobiti:
ricevere un regalo prejeti darilo
ricevere lo stipendio prejeti, dvigniti plačo

2. prejemati (kapaciteta):
lo stadio può ricevere cinquantamila spettatori štadion lahko prejme petdeset tisoč gledalcev

3. čutiti:
ricevere sollievo čutiti olajšanje

4. sprejemati (goste, stranke):
il lunedì non riceve absol. ob ponedeljkih ne sprejema strank

5. sprejemati (radijske, telefonske signale)

rojstni dan moški spol der Geburtstag
darilo za rojstni dan das Geburtstagsgeschenk

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

shower² [šáuə] samostalnik
ploha, naliv, pljusk; kratkotrajna toča; prha, tuširanje
figurativno obilje, dež, toča (of bullets krogel)
plaz (udarcev, daril, povabil itd.)

in showers na pretek, v veliki množini, kot dež
April shower aprilska ploha
shower party družba, v katero vsak povabljenec prinese kako darilo
to fall in showers liti kot iz škafa
to take a shower (o)prhati se, tuširati se, iti pod prho

slavnost|en (-na, -no) feierlich, festlich; Fest- (kosilo/večerja das Festmahl, glasba die Festmusik, izvedba die Festaufführung, koračnica der Festmarsch, maša die Festmesse, razsvetljava die Festbeleuchtung, seja die Festsitzung, govor die Festrede, die Festansprache, govornik der Festredner, koncert das Festkonzert, sprevod der Festaufzug, Festzug, darilo das Festgeschenk, die Festgabe)
slavnostno otvoriti/odpreti einweihen