Franja

kvalitéta calidad f

dobra, boljša kvaliteta buena calidad, calidad superior
srednja (slabša) kvaliteta calidad media (inferior)
znak kvalitete signo m de calidad

lady¹ [léidi] samostalnik
gospa, dama; plemkinja; naslov za žene angl. plemičev (nižjih od vojvod) in hčerke vojvod, markizov in grofov; gospodarica
poetično ženska
vulgarno & arhaično žena, soproga, zaročenka, draga, ljubljenka; za označevanje poklicev ženskega spola (lady-doctor zdravnica, lady-president predsednica)

pogovorno his young lady njegovo dekle
lady of the house hišna gospodarica
lady of the manor graščakinja
our sovereign lady naša kraljica
your good lady tvoja žena
šaljivo the old lady moja "stara"
Our Lady Naša Gospa, mati božja
lady of bedchamber dvorna dama
Lady Mayoress gospa županja
lady of easy virtue (ali of pleasure) vlačuga
my dear (ali good) lady draga gospa
a lady's (ali ladies') man ljubljenec žensk
ameriško ladies' room javno stranišče za ženske
the Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
Lady Bountiful dobra vila

lascīvitās -ātis, f (lascīvus) objestnost: animi Cael. vedrost duha, dobra volja.

Laune, die, (-, -n) razpoloženje, gute/schlechte Laune dobra/slaba volja; bei Laune sein biti razpoložen; (keine) Laune haben (ne) biti razpoložen; Launen, pl , (Grillen) muhe; des Glücks usw.: muhavost

lékcija lesson

dajati (jemati) učne lékcije to give (to take) lessons
jemati francoske lékcije pri X-u to take lessons in French from X
dati komu lékcijo (figurativno) to teach someone a lesson
začeti z lékcijami to start lessons
dobil sem svojo lékcijo (figurativno) I've learnt (ali had) my lesson
to je bila dobra lékcija zame this was a good lesson for me
dobil je lékcijo, ki jo bo dobro pomnil he's had a lesson he won't forget in a hurry

létina crop (s pl); (žita itd.) yield, harvest

sadna létina fruit crop
dobra sadna létina a good yield of fruit
letos létina slabo kaže prospects for the harvest are poor this year
obeta se bogata létina the crop promises to be very abundant, a rich crop is expected
ne obeta se dobra létina the crops look rather poor
pospraviti létino to get in the crop, to gather in the crops
slaba létina bad harvest
letos je bila slaba létina the harvest failed this year

létina année ženski spol (agricole), récolte ženski spol , moisson ženski spol

dobra letina bonne (ali riche) récolte
slaba letina mauvaise récolte, récolte déficitaire
deževje je pokvarilo letino les pluies ont gâté la récolte

létina (-e) f

1. agr. raccolto:
rekordna letina raccolto eccezionale
sadna, vinska letina raccolto della frutta, vendemmia
letina krompirja raccolto di patate

2. annata:
dobra, slaba letina una buona, una cattiva (scarsa) annata

3. gozd. (letnica) anello annuale

4. jur., hist. tributo annuo (all'autorità giudiziaria)

libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
lo peor es que najhujše je, da ...
lo difícil del asunto težava v stvari
lo más pronto posible čim prej
lo más del tiempo večina časa
lo más fácilmente najlaže
lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
¡lo de siempre! vedno ista stvar!
en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
a lo señor po gosposko
pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
se lo diré mu bom (to) povedal
¡hazlo! stori to!
¡díganoslo! povejte nam to!
a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

lóvka lóvica (ženska) huntress; (organ) tentacle; arm

ki ima lóvke tentacled
mačka je dobra lóvka, lóvica the cat is a good mouser

Lunge, die, (-, -n) pljuča; eiserne Lunge železna pljuča; die grünen Lungen zelena pljuča (zeleni pas); eine gute Lunge haben imeti dobra pljuča; aus voller Lunge singen/schreien (kričati/peti) na vse grlo; über die Lunge rauchen inhalirati pri kajenju; sich die Lunge aus dem Hals schreien kričati na vse grlo; es auf der Lunge/mit den Lunge haben imeti težave s pljuči

magnifique [-njifik] adjectif sijajen, prekrasen, veličasten, čudovit

invention féminin magnifique čudovita iznajdba
avenir masculin magnifique sijajna bodočnost
des magnifiques athlètes sijajni atleti
c'est magnifique! (ironično) ta je pa dobra! no, lepa stvar!
(ironično)

vous êtes magnifique! vi ste pa posrečeni, sijajni (= nemogoči)!

Majoran, der, Pflanzenkunde majaron; wilder Majoran dobra misel

matematičarka samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ matematikusNemška matematičarka Maria Reiche je več kot pol stoletja posvetila študiju arheologije. ▸ Maria Reiche német matematikus több mint fél évszázadot szentelt a régészet tanulmányozásának.
Po osnovni izobrazbi je matematičarka, diplomirala je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. ▸ Alapvégzettsége szerint matematikus, de a ljubljanai természettudományi és technológiai karon szerzett diplomát.

2. (ženska, ki dobro računa) ▸ matematikus
Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. ▸ Sohasem voltam túlságosan jó matematikus.
Veliko bolj kot note obvlada številke in matematiko; velja za najboljšo matematičarko v družini. ▸ Sokkal jobban ért a számokhoz és a matematikához, mint a hangokhoz; őt tartják a család legjobb matematikusának.

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

metà f

1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res