Franja

pantagathus -ī, m (gr. πανταγαϑός) povsem dober

1. bot. = pulegium: Ap. h.

2. pantagathī -ōrum, m pantagáti, neke srečo napovedujoče ptice: Lamp.

passabel za silo dober, znosen; ist passabel še kar gre, še za silo

per-bonus 3 (per in bonus) zelo (prav) dober: prandium Pl., agri naturā perboni Ci., perbono loco res erat Ci.

per-ēlegāns -antis, adv. perēleganter (per in ēlegāns) zelo ličen, izboren, zelo eleganten, zelo dober, izvrsten: vir perelegantis ingenii Vell. prebrisane glave; occ. zelo izbran (v izrazih), zelo okusen, zelo prefinjen, zelo eleganten: oratio Ci., genus (sc. dicendi) Ci., pereleganter dicere Ci.

per-prosper -pera -perum (per in prosper) zelo ugoden, zelo dober: valetudo Suet.

Phēmius -iī, m (Φήμιος) Fémij, slavni citrar z Itake; od tod apel. = dober citrar: O.

podòbriti pòdobrīm
I. narediti dobro: podobriti čiji karakter
II. podobriti se
1. postati dober: muž mi se podobrio
2. biti komu dober: vi se podobrite raji

prae-clārus 3 (prae in clārus)

1. zelo svetel, presvetel, zelo bleščeč, zelo jasen, prejasen: lux, sol Lucr., iaspis Iuv.; occ. (pre)lep, (pre)krasen: arma Cu., facies S., vultus Lucr., res H. lepo imetje, situs (sc. urbis) ex omni aditu praeclarus ad adspectum Ci., cum tam praeclaram urbem cepisset, hanc pulchritudinem delere noluit Ci.; subst.
a) praeclāra -ōrum, n dragocenosti, dragotine, dragotinje: is quem iste et audierat multa se cum praeclara habere et suspicabatur Ci.
b) praeclārum -ī, n (sc. dictum) krasen izrek: praeclarum igitur illud Platonis Ci.

2. metaf.
a) imeniten, znamenit: et ea quae eximia plerisque et praeclara videntur parva ducere Ci., praeclarum dicendi genus Ci.
b) zelo znan, (pre)slaven, sloveč: pugna Ci., patientia famis Ci., stirps deorum V.; occ. razvpit, zloglasen, razslut, slaboglasen: qui nunc sceleribus suis ferox atque praeclarus est S.; iron.: praeclarum nescio quid adepti sunt Ci.
c) sijajen, izboren, izvrsten, odličen, zelo dober: Plin. idr., indoles Ci., praeclarissimum facinus N., praeclarum hoc quoque Thrasybuli N. slavno dejanje, slavni podvig; z abl.: gens bello praeclara V.; z in z abl.: multi in philosophiā praeclari Ci.; z gen.: eloquentiae praeclarus T. sloveč v govorništvu = sloveč govornik; praeclarum est z ACI zelo častno je: Ci. ep. — Adv. praeclārē

1. prav (zelo) jasno, (zelo) razločno: agere, explicare, intellegere Ci.

2. sijajno, krasno, izbrano, izborno, izvrstno, odlično: gerere negotium, meminisse, dicere Ci., pugna in tabulis picta praeclare Ci., facere Ci. =
a) dobro storiti (delati) komu, pomagati: Plin.
b) kaj izvrstnega storiti (napraviti): simulacrum praeclare factum ex marmore Ci., p. facta N. preslavna dela, se nihil nisi praeclarissime fecisse Ci. le preslavna dela.

predicamento m

1. pridiganje

2. dober glas, ugled:
esser in buon, in cattivo predicamento biti na dobrem, slabem glasu

3. filoz. predikament; (logična) kategorija

prodòbriti se pròdobrīm se postati dober

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

quarter horse [kwɔ́:təhɔ:s] samostalnik
ameriško dober jahalni konj

quick-scented [kwíkséntid] pridevnik
ki ima dober voh

rebueno domače izvrsten, prav dober

Rekordergebnis, das, enkraten rezultat, rekordno dober rezultat

renditenträchtig ki obeta dober donos/dobro rendito

renommée [rənɔme] féminin sloves, dober glas, ugled; javno mnenje, govorica

la Renommée alegorična oseba (krilata ženska s trobento in s sto usti)
apprendre quelque chose par la renommée izvedeti kaj po govoricah
jouir d'une bonne renommée uživati dober glas, sloves
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée dober glas seže v deveto vas

Reputation, die, reputacija, dober glas

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

respectable [rispéktəbl] prislov (respectably prislov)
spoštovanja vreden, spoštovan, ugleden; dostojen, dostojnega videza, spodoben, pošten, soliden, korekten; konvencionalen
figurativno znaten; kar dober, znosen

a respectable sum čedna (lepa, znatna) vsota