Franja

Zadetki iskanja

  • jesénski d'automne, automnal

    jesenske barve teintes ženski spol množine automnales
    jesenski dan jour moški spol (ali journée ženski spol) d'automne
    jesensko listje feuilles ženski spol množine d'automne
    jesenska megla brouillard moški spol d'automne
    jesenski podlesek (botanika) colchique moški spol (d'automne)
    jesensko vreme temps moški spol d'automne
  • jesénski (-a -o) adj. autunnale, di autunno, che si svolge in autunno:
    jesenski dan giornata autunnale
    šol. jesenski rok sessione autunnale
    jesensko deževje piogge autunnali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. jesenski dosevek semina autunnale
    bot. jesenski jurček porcino, boleto (Boletus edulis)
    bot. jesenski svišč asclepiade (Gentiana asclepiadea)
    jesensko enakonočje equinozio autunnale
    bot. jesensko resje erica (Calluna vulgaris)
  • jesénski de otoño, otoñal

    jesenski dan (mesec) día m (mes m) de otoño
    jesenski večer tarde f (ali noche f) de otoño
    jesenski podlesek (bot) cólquico m
    jesensko vreme tiempo m otoñal
  • jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

    dietično jésti to keep to a diet
    dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
    glasno jésti to munch
    jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
    jésti s krožnika to eat from a plate
    pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
    naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
    rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
    rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
    jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
    jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
    jésti s tekom to relish one's food
    jésti brez teka to eat without appetite
    dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
    on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
    ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
    on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
    preveč jém I overeat
    on jé samo ribe he eats nothing but fish
    pri njih se dobro jé they keep a good table
    jaz vse jém I eat anything
    rajši jém teletino I prefer veal
    mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
    ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
    on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
    jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
    kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
    jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jésti comer

    rad jesti gustar
    rad jém ribe me gusta el pescado
    jesti juho tomar sopa
    jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
    jesti brez teka comer por comer
    jesti z velikim tekom comer con buen apetito
    preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
    jesti za štiri comer por cuatro
    jesti kot volk comer como un buitre
    dati komu jesti dar de comer a alg
    tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
    ravno (sedaj) jém estoy comiendo
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jugovzhod samostalnik
    1. (smer) ▸ délkelet
    obrnjen proti jugovzhodu ▸ délkelet felé néző
    širitev na jugovzhod ▸ délkelet felé történő bővülés
    Po jutranjem kopanju in uživanju narave se počasi odpravimo naprej proti jugovzhodu. ▸ A fürdéssel és a természet élvezetével töltött délelőtt után lassan délkelet felé vesszük az irányt.
    Okrog poldneva zapiha od jugovzhoda dnevni veter z morja. ▸ Dél körül délkelet felől feltámad a nappali szél.

    2. (območje) ▸ délkelet
    razmere na jugovzhodu ▸ viszonyok délkeleten, kontrastivno zanimivo délkeleti viszonyok
    države evropskega jugovzhoda ▸ az európai délkelet országai
    jugovzhod celinekontrastivno zanimivo földrész délkeleti része
    jugovzhod državekontrastivno zanimivo ország délkeleti része
    V četrtek bodo padavine oslabele in čez dan ponehale, najpozneje na jugovzhodu države. ▸ Csütörtökön a csapadék gyengül, majd napközben megszűnik – legkésőbb az ország délkeleti részén.
  • jútri tomorrow, arhaično on the morrow

    do jútri till tomorrow
    jútri zjutraj, jútri dopoldne tomorrow morning
    jútri popoldne tomorrow afternoon
    jútri zvečer (ponoči) tomorrow evening (night)
    jútri teden (dva tedna, 14 dni) tomorrow week (fortnight)
    jútri je nedelja tomorrow is Sunday
    jútri je tudi še en dan (figurativno) tomorrow will be time enough
    na svidenje jútri! goodbye till tomorrow!
  • jútri demain

    jutri zjutraj demain matin
    jutri opoldne demain à midi
    jutri zvečer demain soir
    jutri teden demain en huit
    od danes na jutri du jour au lendemain
    čakati do jutri attendre à demain (ali au lendemain)
    bolje danes kot jutri le plus tôt sera le mieux
    jutri je tudi še en dan! à demain les affaires!, demain nous aurons le temps!, à chaque jour suffit sa peine!
    odgoditi do jutri ajourner (ali remettre) au lendemain
    ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš il ne faut pas remettre au lendemain ce qu'on peut faire le jour même
  • jútri

    A) adv.

    1. domani:
    jutri zjutraj domani mattina, domattina
    jutri zvečer domani sera
    jutri štirinajst dni domani a quindici

    2. ekst. domani:
    jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
    tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
    njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
    takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
    pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) m domani; ekst. futuro, avvenire
  • jútri mañana

    jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
    jutri opoldne mañana a mediodía
    jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
    jutri popoldne mañana por la tarde
    jutri zgodaj (rano) mañana temprano
    jutri teden de mañana en ocho días
    od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
    bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
    jutri je tudi še en dan mañana será otro día
    čakati do jutri esperar hasta mañana
    odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana
  • jutrišnj|i (-a, -e) morgig
    jutrišnji dan das Morgen
  • jútrišnji tomorrow's

    jútrišnji dan tomorrow
    jútrišnji časopis tomorrow's paper
    jútrišnja pošta tomorrow's post (ali mail)
    ne misliti na jútrišnji dan to take no thought for the morrow
  • jútrišnji de demain

    jutrišnji dan (la journée de) demain moški spol, le lendemain
  • jútrišnji de mañana

    jutrišnji dan el día de mañana
  • kaditi kot Turek frazem
    (veliko kaditi) približek prevedkafüstöl, mint a gyárkémény [sokat dohányzik]
    Od svojega 18. leta kadi kot Turek, po možnosti štiri škatle na dan.kontrastivno zanimivo Tizennyolc éves korától rengeteget füstöl, négy dobozzal elszív naponta.
  • kalcij samostalnik
    (kemijski element) ▸ kalcium
    absorpcija kalcija ▸ kalciumfelszívódás
    vnos kalcija ▸ kalciumbevitel
    pomanjkanje kalcija ▸ kalciumhiány
    kalcij v kosteh ▸ kalcium a csontokban
    tableta kalcija ▸ kalciumtabletta
    gnojenje s kalcijem ▸ kalciumos trágyázás
    Vsak dan raztopite po 1 penečo tableto kalcija in magnezija. ▸ Minden nap oldjon fel egy darab kalcium- és magnézium-pezsgőtablettát.
    Sopomenke: Ca
  • kapitulácija capitulation; surrender

    brezpogojna kapitulácija unconditional surrender
    dan kapitulácije nacistične Nemčije (8. V. 1945) VE-day