Franja

Zadetki iskanja

  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • milagroso čudovit, čudodelen

    cura milagrosa čudežno zdravljenje
    la Virgen Milagrosa čudodelna devica Marija
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

    1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
    a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
    b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
    c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
    d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

    2. metaf.
    a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
    b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

    Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.
  • multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

    1.
    a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
    b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
    c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
    d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

    2. metaf.
    a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
    b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
    c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.
  • multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

    1.
    a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
    b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

    2. occ.
    a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
    b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
    c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

    3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

    4. Adv. obl.
    a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
    b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nagníti1 (-em)

    A) perf.

    1. chinare, inclinare, curvare:
    nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

    2. indurre, convincere:
    sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

    B) nagníti se (-em se) perf. refl.

    1. chinarsi, inchinarsi, pendere

    2. declinare, calare:
    dan se je že nagnil il giorno sta declinando
    nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
    krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
    evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura
  • negōtiōsus 3 (negōtium) poln opravkov, torej posloven, zaposlen, delaven, dejaven, prizadeven, marljiv: negotiosi eramus nos nostris (in) negotiis Pl., prudentissimus quisque maxime negotiosus erat S. najbolj dejaven, negotiosissimus vir Aug.; o neosebnih subj.: provinciam … Ostiensem, non tam gratiosam et illustrem quam negotiosam et molestam Ci. trudapolno, težavno, naporno, negotiosa (nam. negotiorum) cogitatio Cels. misel na opravke, razmišljanje o opravkih, quid (sc. est) crudelitate negotiosius? Sen. ph., oportere dividi sacros et negotiosos dies T. prazniki in delavniki, cura atque opera negotiosissima Aug.; šalj.: negotiosum tergum habere hrbet, na katerem se „posluje“ = po katerem se udriha, mlati: nil moror negotiosum mihi esse tergum Pl. = nočem jih dobiti po grbi. Subst. negōtiōsī -ōrum, m trgovci, prekupčevalci, obrtniki: apud negotiosos et rebus intentos T.
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • ne-uter -tra -trum, gen. neutrīus, dat. neutrī (ne + uter, vedno trizložno: „neutrum“ trisyllabum pronuntiamus Consentinus)

    1. nobeden od njiju, nobeden od obeh, ne (niti) eden ne (niti) drugi: aut uterque … aut neuter Ci., earum sententiarum neutram probo Ci., in neutram partem moveri Ci. ravnodušen ostati, neutram in partem effici possunt Ci. niti v škodo niti v korist (blagor), quid bonum sit, quid malum, quid neutrum Ci., debemus neutrum eorum contra alterum iuvare C., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., neuter consulum L., in neutram partem cultus miser H., neutrumque et utrumque videntur O., ita fiet, ut neutra lingua alteri officiat Q., homo neutrius partis Suet. nobeni strani pripadajoč, nevtralen; neuter z glagolskim predikatom v pl.: ut caveres, neuter ad me iretis Pl., quia neuter consulum potuerunt bello abesse L.; pl. neutri nobena od obeh strani, niti eni niti drugi: neutrorum contemnenda est sententia Ci., cum iam neutris gratiam referre posset Ci., ubi neutri (= niti Rimljani niti Galci) transeundi initium faciunt C., quare toto abessent bello et neutris auxilium auxilia mitterent C. in da so ostali nevtralni, neutri alteros primo cernebant L., in neutris partibus esse Sen. ph., ita neutris cura posteritatis G., neutris quidquam hostile facientibus Iust.

    2. occ.
    a) kot fil. t. t. neutrae res (= gr. ἀδιάφορα) srednje, vmesne, tj. niti dobre niti slabe stvari, neopredeljene (indiferentne) stvari: sed haec in bonis rebus … facilitas nominetur, in malis proclivitas … in neutris habent superius nomen Ci.
    b) kot gram. t. t. srednji, tj. niti moški niti ženski (= gr. οὐδέτερον), srednjega spola: genus neutrum, nav. samo neutrum Varr. idr. slovničarji, srednji spol, nomina neutra, nav. samo neutra Varr., Ci. imena srednjega spola, verba neutra slovničarji glagoli, ki niso niti aktivni niti pasivni. — Od tod adv. abl. sg. neutrō na nobeno od obeh strani, ne (niti) na eno ne (niti) na drugo stran: n. inclinaverat fortuna T., n. inclinata res, spes L., si n. litis condicio praeponderet Q.

    Opomba: Gen. sg. neutrī: Aus. in vselej pri slovničarjih v zvezi neutri generis; star. gen. sg. fem. tudi neutrae: Prisc.
  • nītor1, nītī, nīsus (starejše nīxus) sum (nītor iz *ni(g)u̯itor, indoev. kor. *kneigu̯h nagniti (nagibati) se; prim. gr. γνύξ z upognjenimi koleni, lat. cōnīvēre, got. kneiwan = stvnem. knīgan = nem. sich neigen; gnitus et gnixus a genibus prisci dixerunt P. F.)

    I.

    1. opreti (opirati) se, upreti (upirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, ob kaj; z abl. ali z in z acc. ali abl.: genibus Pl., L. klečati, laevo in femine Pl., stetit soleatus praetor populi Romanimulierculā nixus Ci., ut stirpibus suis niteretur Ci., nixa fibris stirpium Ci., niti hastili Ci ali hasta V. podpreti (podpirati) se s kopjem, n. in hastam V. opreti (opirati) se na sulico, baculo nixus O., axis nitens sub pondere V., Nīxus genu Ci. (Arat.) ali in genibus Vitr. (ozvezdje) Niks, Klečeči (gl. Engonasi(n)); abs.: sudans nitendo Poeta ap. Ci., partes aequaliter nituntur Ci.; occ.
    a) vzravna(va)ti se, dvigniti (dvigati) se, vzpe(nja)ti se: niti modo et statim concĭdere S., dum consurgit ac nititur, inter manus sublevantium exstinctus est Suet.
    b) ustaliti (ustaljevati) se, utrditi (utrjevati) se, držati se, ne umakniti (ne umikati) se: tamen virtute et patientiā nitebantur atque omnia vulnera sustinebant C.
    c) stopiti (stopati) (na noge, na kaj): anguem pressit humi nitens V.; podobno: serpenssimul ac primum niti possunt, aquam persequuntur Ci. brž ko začnejo lesti.
    d) o napornem telesnem gibanju α) nape(nja)ti se (npr. pri telesnem iztrebljanju): Suet. (Vespasian. 20). β) utruditi (utrujati) se: niti corporibus et ea huc illuc quasi vitabundi aut iacientes agitare S. γ) „truditi se“ = biti v porodnih bolečinah, rojevati, porajati: inceptos tenuerunt carmina partūs: nitor O., de qua pariens arbore nixa dea est O. (prim. Nīxī)
    e) (po zraku) zibati se, plavati, viseti, lebdeti: paribus nitens Cyllenius alis constitit V.

    2. metaf.
    a) opreti (opirati) se, osloniti (oslanjati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, stati na čem: cuius in vita nitebatur salus civitatis Ci., si quis autem hoc uno nititur, quod sit ignobilis Ci., quod Darii regno ipsorum niteretur dominatio N., nixus in hoc uno novitatis nomine inani Lucr., nitatur quibus fundamentis summa salutis Lucr.
    b) zanesti (zanašati) se na koga ali kaj, zaupati komu ali čemu: Carthago nixa duabus Hispaniis Ci., est igitur adulescentis maiores natu vereri exque iis deligere optimos et probatissimos, quorum consilio atque auctoritate nitatur Ci., Galli insidiis non nituntur C., n. animo C., spe Cat.

    II.

    1. (upirajoč se) kam (poseb. naprej) siliti, riniti, tiščati: nitere porro H. rini se (naprej), nitor in adversum O. upiram se proti, aquae in interiora nituntur Plin., corporibus et umbonibus niti T.; occ. kam skušati dospeti, vzpeti (vzpenjati) se, popeti (popenjati) se (kvišku), dvigniti (dvigovati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)lesti, vzleteti (vzletati), vzplavati: ardua per loca Pac. fr. ali samo per ardua Cu., fuge crederein medium summae quod dicunt omnia niti Lucr., quod in medium sint omnia nixa Lucr., sursum nitier (= niti) Lucr., sub ipsos postes nituntur gradibus V., poma ad sidera nituntur V., quot aves motis nitantur in aëra (po nekaterih izdajah in aëre) pennis O., miles rupes oneratus in altas nititur Lucan., quā septimani dum nituntur T.

    2. metaf.
    a) truditi se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, hlepeti, stremeti po čem, gnati se, poganjati se za čim, (po)segati po čem, težiti za čim: quod quidem ni ita se haberethaud optimi cuiusque animus maxime ad immortalitatem et gloriam niteretur Ci., n. ad sollicitanda civitates C., ad summa Q., ad maiora T., nitimur in vestitum semper cupimusque negata O.; s samim acc.: ut tantam urbemniti deberet Iul. Val. začeti graditi.
    b) prizadevati se (prizadevati si), truditi se, vse moči (vse žile) nape(nja)ti, potezati se, potegovati se, poganjati se za koga, za kaj, za čim, delati pri čem: tantum quiaque nitamur, quantum potest Ci., magnā vi uterque nitebatur C., idem in nitendo, cum semel annuisset, tantā erat curā, utN., n. de causa regia Ci., pro libertate nonne summa ope nitemini? S. ali se ne boste … bojevali?, cum pro Laelio niteretur L. ko se je zavzemal za Lelija, niti adversus foedera naturae Lucr. ali contra verum S. ali samo contra niti T. upirati se komu ali čemu, nasproti delati, nasprotovati, nihil contra aliquem n. S. ničesar ne storiti (ukreniti) zoper koga, nihil contra se regem nisurum (po drugih ausurum) existimabat C.; z inf.: gradum proferre pedum Enn. fr., armis de vita certatim dimicare Sis. fr., utpatriam recuperare niterentur N., prorumpere n. C., qui nitebantur perrumpere impetum fluminis L., summā vi Cirtam inrumpere nititur S., ingenio nitor non periisse meo O., sacra Samothracum visere nitentem obvii aquilonis depulere T.; s finalnim stavkom: unus Miltiadi maxime nitebatur, ut primo quoque tempore castra fierent N., alii praemio inducti singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne gravius in eum consulteretur S., nitenti, ut sensus suos penitus abderet T.; z ACI = poskusiti (poskušati) dokazati: nitamur igitur nihil posse percipi Ci.

    Opomba: Imp. act. nītitō: Ci. fr.
  • nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

    1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
    a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
    b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
    c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

    2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

    3. metaf.
    a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
    b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

    Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.
  • oblíka (-e) f

    1. forma; figura; foggia:
    pravokotna oblika forma rettangolare
    spomenik v obliki piramide monumento in forma di piramide
    oblika in barva forma e colore
    oblika in vsebina forma e contenuto

    2. v obliki sotto forma di, a foggia di:
    prihranki v obliki denarja risparmi sotto forma di denaro
    pomoč v obliki materiala aiuti sotto forma di materiale
    vaza v oliki amfore un vaso a foggia di anfora

    3. forma, modo, metodo:
    sodobne oblike zdravljenja metodi moderni di cura

    4. lingv. forma; modo:
    osebna glagolska oblika modo finito del verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. alotropske oblike ogljika allotropi del carbonio
    lit. metrična oblika forma metrica
    mat. eksplicitna oblika funkcije forma esplicita della funzione
    min. izometrična oblika kristala forma isometrica del cristallo
  • obsequibilis -e (obsequī) ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv: mater hortatur, ut tum quoque sine metu ac sine cura sint; cognatos adfinesque nullos ferme tam esse obsequibiles ait, ut … Gell.
  • obseválen (-lna -o) adj. dei raggi; per irradiazione; radiante:
    med. obsevalna terapija cura dei raggi, terapia radiante
  • oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

    I.

    1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
    a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
    b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
    c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

    2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

    3. metaf.
    a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
    b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
    c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl.

    II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

    Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.
  • odvèč

    A) adv. (v predikat. rabi)

    1. di più, in più; di troppo:
    deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

    2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
    skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
    če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

    B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
    odveč človek uomo di troppo