Vespazijan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Vespasianus [római császár]
Zadetki iskanja
- viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas
viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti - vietnamski pridevnik
(o Vietnamu in Vietnamcih) ▸ vietnamivietnamski cesar ▸ vietnami császárvietnamska partija ▸ vietnami pártvietnamska prestolnica ▸ kontrastivno zanimivo Vietnam fővárosavietnamska džungla ▸ vietnami dzsungelvietnamska vlada ▸ vietnami kormányvietnamski predsednik ▸ vietnami elnökvietnamska lutka ▸ vietnami bábvietnamski jezik ▸ vietnami nyelvvietnamska kuhinja ▸ vietnami konyhaPovezane iztočnice: vietnamski dong - Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.
2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.
3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.
4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T. - Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon
1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.
2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.
3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.
4. neki zdravnik: Cels.
5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug. - Zēnobia -ae, f (Ζηνοβία, popačeno iz Bathzenibah) Zenóbija
1. hči armenskega kralja Mitridata: T.
2. soproga palmirskega kralja Odenata, ki je po soprogovi smrti vladala v imenu svojega mladoletnega sina. Cesar Avrelijan jo je premagal in jo v zmagoslavnem sprevodu pripeljal v Rim; pozneje je bila pomiloščena in je živela v Tiburju: Eutr., Vop. - βασιλεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič. 3. brez spolnika: perz. kralj (tudi ὁ μέγας βασιλεύς). 4. rimski cesar NT. 5. v Atenah se je imenoval drugi arhont ἄρχων βασιλεύς.
- σεβαστός 3 (σεβάξομαι) častitljiv, vzvišen, cesarski σπεῖρα NT, ὁ Σεβαστός (Καῖσαρ) cesar Avgust.