Franja

ritual [rítjuəl]

1. pridevnik (ritually prislov)
obreden, ritualen; cerkven; svečan, ceremonialen

ritual dance obreden, svečan ples
ritual murder ritualen umor

2. samostalnik
cerkev predpisana oblika službe božje; ritual, ceremonial; obrednik, knjiga s popisom verskih obredov

rituals množina cerkveni obredi

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

sacrílego bogoskrunski, svetoskrunski; brezbožen; skrunilen, sramoten

acción sacrílega hudodelstvo, zločin
sacrílego m bogoskrunec, svetoskrunec, brezbožnež; skrunilec svetišča, cerkveni ropar

sagrado svet, posvečen; častitljiv; nedotakljiv

la Sagrada Escritura sveto pismo
historia sagrada biblijska zgodovina
orador sagrado pridigar, cerkveni govornik
sagrado m pribežališče, zavetišče
dar sepultura en sagrado krščansko pokopati

spiritual¹ [spíritjuəl] pridevnik (spiritually prislov)
dúhoven, duševen, spiritualen, netelesen; eteričen; intelektualen; duhovit; pobožen, božje navdihnjen

our spiritual faculties naše duševne zmožnosti
the spiritual law božji zakon
the spiritual man človekova duševnost
spiritual songs duhovne, pobožne pesmi
spiritual wife ameriško mormonska žena
Lords spiritual cerkveni dostojanstveniki, ki so člani Gornjega doma angleškega parlamenta

stòl silla f sillón m ; (sedež) asiento m

cerkveni stol banco m
bolniški (kuhinjski, vrtni, pisarniški, nosilni) stol silla de inválido (de cocina, de jardín, de oficina, de manos)
pleten stol sillón m de mimbre
ležalni stol silla extensible (ali de extensión ali de campaña), dormilona f
sodni stol tribunal m
sklopni, zložljiv stol silla plegable, silla de tijera; catrecillo m
vrtljiv stol sillón giratorio
oblazinjen stol silla tapizada, sillón tapizado
električni stol (jur) silla eléctrica
usmrtiti na električnem stolu electrocutar
spalni stol dormilona f
stol na kolesih sillón de ruedas
noga stola pata f de silla
naslonjalo stola respaldo m
sedeti med dvema stoloma (fig) desaprovechar por indecisión dos oportunidades simultáneas, fam nadar entre dos aguas, morir de hambre entre dos quesos

stolp [ô] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura der Turm (tudi tehnika); vojska ➞ → kupola; (bivalni Wohnturm, bočni Flankenturm, cerkveni Kirchturm, črpalni Förderturm, glavni Hauptturm, hladilni Kühlturm, izvažalni rudarstvo Förderturm, Schachtturm, kontrolni letalstvo Kontrollturm, križiščni Vierungsturm, molitveni Gebetsturm, obrambni Wehrturm, obzidni Mauerturm, oddajni Sendeturm, odprti Schalenturm, ogelni stražni Scharwachturm, plezalni Kletterturm, poveljniški Kommandoturm, pralni Waschturm, oddajniški Funkturm, razgledni Aussichtsturm, skakalni šport Sprungturm, slonokoščeni Elfenbeinturm, stanovanjski Wohnturm, s svetilnikom Feuerturm, stopniščni Treppenturm, za gašenje Löschturm, za pripravo slada Mälzturm, stražni Wachturm, vodni Wasserturm, vogalni Eckturm, vrtalni Bohrturm)
zvočni stolp fizika die Tonsäule
gradnja stolpa der Turmbau (babilonskega Turmbau zu Babel)
šport skakalec s stolpa der Turmspringer
skoki s stolpa šport das Turmspringen
streha stolpa das Turmdach
soba v stolpu das Turmzimmer
čuvaj na stolpu der Türmer

2. geografija (turnc) die Felsnadel, die Felsspitze

stòlp (stôlpa) m

1. torre:
cerkveni stolp campanile
obrambni stolp torre difensiva, torrione
stražni stolp torre di guardia
stolp z nadzidki torre merlata
stolp plemiške hiše torre gentilizia
Eifflov stolp torre Eiffel
aer. kontrolni stolp torre di controllo
televizijski stolp torre televisiva
vrtalni stolp torre di trivellazione
poševni stolp torre pendente, torre di Pisa
bibl. babilonski stolp torre di Babele
pren. zapreti se v slonokoščeni stolp chiudersi in una torre d'avorio
teh. komandni stolp torre di comando
šport. skakalni stolp trampolino

2. alp. torrione

škof samostalnik
(cerkveni dostojanstvenik) ▸ püspökPovezane iztočnice: krajevni škof, pomožni škof, naslovni škof, kongregacija za škofe

tantus 3 (nam. *tam-to-s iz tam, kakor quantus iz quam; prim. gr. τόσος)

1. tolik(šen), tako velik
a) v korelaciji: tantam multitudinem interfecerunt, quantum fuit diei spatium Ci., numquam ullam vidi tantam (sc. contionem), quanta nunc vestrûm est Ci.; s qui in (večinoma) cj.: flammam esse tantam, quam non facilius sit sedare Ci.; s konsekutivnim stavkom: non fuit tantus homo, ut de eo potissimum conqueramur Ci., utinam tantus animi (loc.) forem, ut … nihil quicquam requirerem Ap.; z relativnim konsekutivnim stavkom: nulla res tanta est, quam ille conficere non possit Ci.; redko s komparativnim stavkom: T. (Dial.) idr., tantā modestiā dicto audiens fuit, ut si privatus esset N., quae (sc. litterae) tantum gaudium ab recenti metu attulerunt … quam a vetere famā L., nullum me tantum cepisse timorem, quam ne tua navis deficeret V.
b) brez korelacije: tantum facinus commiserunt Ci., in tantis mutationibus Ci., tanto opere … C., Ci. gl. tanto-pere; pogosto v aliteracijskih zvezah s tot, talis idr.: tot tantaque vitia Ci., homo tantus et talis Ci., tam multae res atque tantae Ci.

2. occ.
a) tako mnog, tako pogost(en), tako čest, v toliki množini: indutiae tanti temporis L., tanta mira Pl., tanta pecunia Ci.; v cerkveni lat. pl. = tot: tanta hominum milia Lact., nec tamen tantos inveniunt verba discipulos, quantos Christiani factis docendo Tert.
b) tako majhen, tako neznaten, le … , komaj tolik: ceterarum provinciarum vectigalia tanta sunt, ut ex iis vix contenti esse possimus Ci., nec sidera tanta debent existimari, quanta cernuntur Plin., (sc. senatūs) auctoritas cui scis intercessum esse, tantam vim habet, ut magis iratorum hominum studium quam constantis senatus consilium esse videatur Ci. — Pogosto subst. tantum (-ī), n

A. tolikšna množina, tako mnogo, tako veliko, toliko; v nom. in acc.: tantum debuit Pl., cum tantum pro vobis ausus essem Ci., ut tantum nobis, quantum ipsi superesse posset, remitteret Ci., nusquam tantum tribuitur aetati Ci., tantum abest, ut … ut … , gl. absum; z gen.: tantum hominum Pl., nocte unā tantum itineris contendere Ci. tolikšno pot, toliko poti, tantum belli L., tantum hostium L., tantum auctoritatis Ci., tantum eius opinionis deperdidisse C., hoc tantum Ci., tantum temporis L.; v korelaciji: marmoris tantum, quantum Ci.; pomni poseb. in tantum tako daleč, tako zelo: in tantum suam felicitatem enituisse L., in tantum spe tollat suos V.

B. occ. samo, le toliko, (le) tako malo, tolik(šn)a, taka malenkost: tantum navium repperit, ut … C., praesidii tantum est, ut ne murus quidem cingi possit C., tantum est Pl. le toliko je = to je vse.

C. adv.

I. acc. tantum

1. pri glag. toliko, tako zelo: tantum eius auctoritate motus est N., tantum progressus castris, ut … N., quoniam iste tantum cupiditate progrederetur Ci., bis tantum patet Tartarus V.; pesn. tudi pri adj. = tam: tantum magna H., mella tantum dulcia quantum liquida V. prav tako … kakor, iuventus non tantum Veneris, quantum studiosa culinae H.; pri superl.: quantum bello optimus … tantum pace pessimus Vell.

2. restriktivno le toliko, samo, le: de Calidio tibi tantum respondeo, quod ipse vidi Ci., nomen tantum virtutis usurpas Ci., nunc tantum id dicam Ci., simulacrum locum tantum hominesque mutarat Ci.; pogosto v zvezi z modo (ixpt.) tantummodo le, samo, zgolj: tantummodo incepto opus est, cetera res expediet S., ut tantummodo per stirpes alantur suas Ci., ut tantummodo aleretur ad villam Ci., tantummodo Gnaeus noster ne, ut urbem ἀλογίστως (brez pravega vzroka) reliquit, sic Italiam relinquat Ci. ep., quae omnia suppresā voce dixit, tantummodo ut vos possetis exaudire Ci., velis tantummodo H. samo želeti ti je treba. Pomni poseb. zveze
a) tantum non (po gr. μόνον ουχί „le ne“ = toliko da ne, skoraj že, skoraj: N., Suet. idr., tantum non ad portam bellum esse L.; toda: tantum non cunctandum esse L. (tukaj spada non h glag.) le obotavljati se ne sme.
b) tantum quod α) (v temporalnem pomenu) pravkar, ravno, prav (ravno) tačas, prav zdaj, ravno zdaj: N., Amm. idr., tantum quod ex Arpinati veneram Ci. ep., tantum quod ultimam imposuerat bello manum Vell., quae (sc. navis) tantum quod appulerat Suet.; v enakem pomenu tudi samo tantum: serta tantum delapsa V. β) le da: tantum quod hominem non nominat Ci. γ) le ker: tantum quod Aetoli accesserant L.; toda: tantum, quod exstaret aqua quaerentibus L. le toliko, kolikor …
c) kot različice za non solum … sed etiam so zveze: non tantum … sed etiam: L., Ci., Hirt. idr.; non (neque) tantum … verum etiam: Ci.; non tantum … verum et Plin. iun.; non tantummodo … sed etiam: L., Sen. ph. idr.; non tantummodo … verum etiam: Aug.; non tantummodo … sed quoque: L., Cels. vse v pomenu ne le (samo) … ampak tudi; non (nec) tantum … sed: L., Q. idr., ne le (samo) … ampak celo, non (nec) tantummodo … sed non ne le (samo) … ampak niti. —

II. gen. pretii tantī

1. toliko vreden, tolikšno vrednost imajoč, tolikšne vrednosti, tolikšne veljave, tako drag: numerari sibi, quod tanti esset Ci.; metaf. tanti esse = toliko veljati, toliko biti vreden, vreden biti, da … , biti vreden truda, splačati (izplačati) se: tanti eius apud se gratiam esse C., sunt iurgia tanti O., non fuerant artes tanti O., non sum me iudice tanti O., nihil mihi est tanti Ci., tanti nova non fuit arbor O., tantine ulla fuit spoliati gloria Parthi? Pr., nulla studia tanti sunt, ut amicitiae officium deseratur Plin. iun., nihil tamen tanti, ut a te abessem, fuit Ci. ep., tanti (sc. se) non esse, ut … Eutr., sed est mihi tanti, dummodo … Ci.; z inf. kot subj.: est mihi tanti huius invidiae tempestatem subire Ci., neque mihi erat vincere tanti O., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas, ut premerent sacrae virginis arma caput O., nec vincere tanti, ut bellum differret, erat (sc. viro) Lucan. če sta prorek in porek zanikana, stoji quin: hic tibi ne qua morae fuerint dispendia tanti, quin adeas ratem V.

2. (za) toliko, tako visoko, tako drago pri glag. aestimandi, emendi, vendendi: hortos emit tanti, quanti Pythius voluit Ci., quanti quisque se ipse facit, tanti fiat ab amicis Ci. kolikor se vsak ceni sam, toliko naj ga cenijo prijatelji, tanti, quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl., ubi me discero dare tanti, testes faciet illico vendidisse me Ter., graviter (sc. eum) increpuit tanti censorem (= kot cenzor) habitare Plin., qui frugiferas arbores tanti taxaverant Plin., arbitrabantur eum tanti mortem P. Clodii putasse, ut … Ci. —

III. abl. mensurae tantō za toliko, toliko, tem bolj (tembolj)
a) pri komparativih: quanto erat gravior oppugnatio, tanto crebriores nuntii mittebantur C., tanto sanctior et tanto, quam modo, maior erat O., tanto, inquit, melior (sc. es) Ph. toliko bolj ti moram biti hvaležen = hvala lepa, tanto mos submissius geramus Ci., tanto minoris Ci. (v) toliko boljši nakup, bis tanto pluris Pl. dvakrat dražje, ter tanto peior Ci., quinquies tanto amplius Ci., tanto melior Kom., Sen. ph., Ph. tem boljši (si) = prav dobro, izvrstno, tanto hercle melior Ter., tanto maior, tanto angustior Plin. iun. tem večji, tem bolj vzvišen (si) = velikansko! krasno!, tanto nequior Ter. tem slabši = tem slabše, slabo dovolj, tanto miserior Pl. tem revnejši (si) = tem žalostneje, tem bolj žalostno.
b) pri glag. s komparativnim pomenom: in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N.
c) pri komparativnih adv.: si Cleomenes non tanto ante fugisset Ci. toliko prej, producere ad ignotos tanto post eum Ci. toliko pozneje; redko pred superl.: tanto pessimus omnium poëta, quanto tu optimus omnium patronus Cat. toliko (naj)slabši.

Tertulliānus -ī, m Tertuliján, poseb.

1. Q. Septimius Florens Tertullianus Kvint Septimij Florens (Florent) Tertulijan iz Kartagine, cerkveni oče (konec 2. in začetek 3. stol. po Kr.): Lact., Isid. — Od tod subst. Tertulliānistae -ārum, m tertulijanísti, tertulijánovci, Tertulijánovi pristaši (privrženci): Isid.

2. pravnik Septimija Severa: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Kot adj. Tertulliānus 3 Tertulijánov = podan od Tertulijana: senatus consultum Dig., Ulp., Cod. I.

tonovski način moški spol glasba die Tonart (cerkveni Kirchentonart, durovski Dur-Tonart, molovski Moll-Tonart, vzporedni Paralleltonart)

tunika samostalnik
1. (oblačilo) ▸ tunikaProsojna tunika v kombinaciji s svilenimi hlačami deluje damsko, večerno in elegantno. ▸ Az áttetsző tunika selyemnadrággal kombinálva nőiesen, estélyi viseletként és elegánsan hat.
Pod srednje dolg suknjič oblecite bombažno tuniko, ki gleda izpod suknjiča in prekrije celotno zadnjico. ▸ A középhosszú zakó alá vegyen fel pamuttunikát, amely kilóg a zakó alól, és eltakarja hátsóját.

2. nekdaj (antično oblačilo) ▸ tunikaPod oklepom je legionar nosil laneno tuniko, ki mu je segala do kolen. ▸ A légiós a vértje alatt lenből készült, térdig érő tunikát viselt.

3. (liturgično oblačilo) ▸ tunika
Visoki cerkveni dostojanstveniki so nosili zapletene vezenine, mašne obleke, štole, okrašene plašče, dalmatinske tunike, duhovniške halje in oglavnice. ▸ A magas rangú egyházi méltóságok bonyolult csipkézeteket, miseruhákat, stólákat, díszköntösöket, dalmát tunikákat, papi köntösöket és csuklyákat viseltek.

učitelj moški spol (-a …) der Lehrer (cerkveni Kirchenlehrer, domači Hauslehrer, Privatlehrer, osnovnošolski Grundschullehrer, Volksschullehrer, plavalni Schwimmlehrer, plesni Tanzlehrer, pomožni Hilfslehrer, smučarski Skilehrer, srednješolski Mittelschullehrer, strokovni Fachlehrer, fizike Physiklehrer, glasbe Musiklehrer, kemije Chemielehrer, klavirja Klavierlehrer, latinščine Lateinlehrer, nemščine Deutschlehrer, pomožne šole Hilfsschullehrer, risanja Zeichenlehrer, tehničnega pouka Werklehrer, telovadbe Sportlehrer, tujega jezika Sprachlehrer, zgodovine Geschichtslehrer), die Lehrkraft
univerzitetni učitelj der Hochschullehrer
učitelj pripravnik der Junglehrer, Probelehrer, der Lehramtsanwärter, der Studienreferendar
učitelji množina Lehrer množina, Lehrkräfte množina, die Lehrerschaft
izobraževanje učiteljev die Lehrerausbildung
izdaja za učitelje die Lehrerausgabe
izobraževanje učiteljev die Lehrerbildung, dodatno: die Lehrerfortbildung
pomanjkanje učiteljev der Lehrermangel
združenje učiteljev der Lehrerverband
| svoj. prid.: učiteljev

učítelj (-a) | -ica (-e) m, f maestro (-a), insegnante; pedagogo (-a), docente, professore (-essa); pren. guida:
plesni učitelj maestro di ballo
učitelj govorništva retore
univerzitetni učitelj docente (universitario)
pren. učitelj ljudstva guida e maestro del popolo
šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar voglia di lavorar, saltami addosso
zgodovina je učiteljica življenja la storia è maestra di vita; historia vitae magistra
domači učitelj precettore, istitutore
cerkveni učitelji Dottori della Chiesa

vesóljen (-jna -o) adj.

1. sidereo, cosmico, universale:
zvezde v vesoljnem prostoru gli astri dell'universo sidereo

2. universale, mondiale:
vesoljna evolucija evoluzione universale

3. pren. tutto, intero:
filoz. vesoljna duša anima universale
rel. vesoljna odveza indulgenza plenaria
pren. vesoljni svet il mondo intero, l'universo mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vesoljna sodba giudizio universale
fiz. vesoljna težnost gravitazione universale
vesoljni cerkveni zbor concilio ecumenico (universale)
bibl. vesoljni potop diluvio universale
jur. vesoljno nasledstvo eredità universale

worship¹ [wə́:šip] samostalnik
religija čaščenje, oboževanje, bogočastje, kult; predmet oboževanja ali čaščenja; obred, ritus, molitev, služba božja; spoštovanje, priznanje, dober glas, čast
zastarelo vrednost, zasluga

hero worship kult herojev
public worship cerkveni obredi
house (ali place) of worship cerkev, božji hram
the worship of wealth oboževanje (malikovanje) bogastva
men of worship ugledni, spoštovani ljudje
Your Worship Vaše blagorodje (naslov za nekatere sodnike, za župana itd.)
his Worship the Mayor of Leeds njegovo blagorodje župan mesta Leeds
to have (to win) worship uživati (visoko) spoštovanje
to offer (ali to render) worship to s.o. častiti, visoko spoštovati, oboževati koga

zahválen of thanks; thanksgiving

zahválni dan (praznik) ZDA Thanksgiving Day (zadnji četrtek v novembru)
zahválni cerkveni obred ZDA thanksgiving service
zahválno pismo letter of thanks

zaklad moški spol (-a …) der Schatz (cerkveni Kirchenschatz, kronski Kronschatz, pesmi Liederschatz), arheološko: der Hort; samo figurativno das Schatzkästchen
zakladi množina Schätze množina
(umetnostni Kunstschätze)
iskalec zaklada/zakladov der Schatzsucher, der Schatzgräber
iskanje zaklada/zakladov die Schatzsuche, die Schatzgräberei
besedni zaklad der Wortschatz
(osnovni Grundwortschatz)

zakon¹ moški spol (zakóna …)

1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)

2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)

3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich