Franja

decōro m

1. dostojanstvo, spodobnost:
vestire con decoro spodobno se oblačiti

2. čast, ugled:
tutelare il decoro della famiglia braniti ugled, čast družine

3. dekoracija, okras, okrasni motiv

defence [diféns] samostalnik
obramba, odboj napada
množina, vojska utrdba

pravno lawyer (ali counsel) for the defence branilec, zagovornik
art (ali science) of defence boks, mečevanje
to come to the defence of s.o. braniti koga
to conduct one's own defence sam se braniti
medicina defence mechanism obrambni mehanizem
witness for the defence razbremenilna priča
to make a good defence dobro (se) braniti

défense [defɑ̃s] féminin (o)bramba, zaščita; prepoved; zoologie okel, čekan

défense de fumer, d'entrer prepovedano je kaditi, vstopiti
défense de stationner parkiranje prepovedano
défense antiaérienne, anti-chars protiletalska, protitankovska zaščita
défense légitime silobran
défense nationale narodna obramba
défense passive pasivna (protiletalska) obramba
propre défense samoobramba
être hors de défense, (familier) ne pas avoir de défense ne se moči braniti, biti brez orožja
faire une belle défense hrabro se boriti
se mettre en défense postaviti se v bran
prendre la défense de quelqu'un prevzeti obrambo neke osebe; zavzeti se za koga

defensive² [difénsiv] samostalnik
obramba, defenziva

to be (ali act, stand) on the defensive braniti se, biti v defenzivi

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

difesa f

1. obramba, zaščita:
accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

2. pravo obramba:
legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
la parola alla difesa! besedo ima obramba

3. voj. obramba:
difesa antiaerea protiletalska obramba

4. šport obramba, obrambna vrsta

disertácija ali dizertácija dissertation ženski spol , thèse ženski spol

doktorska disertacija thèse de doctorat
braniti disertacijo soutenir une thèse

disertácija (-e) f šol. dissertazione, tesi di laurea:
braniti disertacijo discutere la tesi di laurea

disertácija disertación f

doktorska disertacija tesis f doctoral
braniti doktorsko disertacijo sostener la tesis (doctoral)

disputer [dispüte] verbe intransitif diskutirati (de, sur o); tekmovati (de quelque chose v čem); vieilli prepirati se, prerekati se; verbe transitif spodbijati, oporekati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); lastiti si, zahtevati; trditi; familier ošteti, ozmerjati

se disputer prepirati se (quelque chose kaj, avec quelqu'un s kom)
disputer un combat, un match, la victoire boriti se za zmago
disputer de luxe tekmovati v razkošju
disputer le terrain (militaire, figuré) žilavo braniti svoj položaj, braniti vsako ped zemlje (pred sovražnikom)
disputer la première place à quelqu'un boriti se s kom za prvo mesto
disputer d'un, sur un sujet diskutirati o kakem predmetu
ces employés disputent de zèle ti uslužbenci tekmujejo v vnemi
je ne te dispute pas ce mérite ne spodbijam ti te zasluge
le disputer à quelqu'un en quelque chose kosati se, tekmovati s kom v čem
(sport) le match s'est disputé hier tekma je bila odigrana včeraj
des goûts et des couleurs, il ne faut pas disputer (proverbe) o okusih in o barvah se ni treba prerekati, je vsak prepir odveč

distraído raztresen, nepazljiv; razuzdan

hacerse el distraído braniti se (pri jedi); delati se raztresenega

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

enérgičen energetic; strenuous; (ukrep, mera, sredstvo) forcible, drastic; powerful; active, vigorous

enérgično (prislov) energetically
enérgično protestirati to protest energetically
enérgično zatreti nemire to suppress disturbances forcibly (ali drastically)
enérgično se braniti to defend oneself stubbornly

escudar (po)kriti s ščitom, ščititi, varovati

escudarse braniti se
escudarse con un pretexto izgovarjati se

extrañar izgnati (iz dežele); zavreči, zaničevati; za nenavadno imeti; ameriška španščina pogrešati

me extraña su conducta čudim se njegovemu vedenju
extraño esta cama nisem vajen te postelje
no lo extraño ne čudim se temu
extrañarse odtujiti se, spreti se; braniti (upirati) se
extrañarse de a. čuditi se čemu
extrañarse de hacer a/c odtegniti (izogniti) se čemu

fort [fɔ:t] samostalnik
utrdba, trdnjava
ameriško trgovska postaja

to hold the fort braniti se

fōrte

A) agg.

1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta

2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo

3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je

4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

B) avv.

1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen

2. hitro:
camminare forte hitro hoditi

3. glasno:
parlare forte glasno govoriti

4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote

C) m

1. trdnjava, utrdba

2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu

from [frɔm, frəm] predlog
od, iz, z, zaradi, po

apart from neglede na
from the beginning od začetka
from a child od otroških let
different from različen od
from day to day z dneva v dan
to defend from braniti pred
to descend from biti po izvoru, izvirati iz
to draw from nature risati po naravi
to die from umreti zaradi
from my own experience iz lastne izkušnje
far be it from me še na misel mi ne pride
from first to last od začetka do konca, od A do Z
to hide s.th. from s.o. skrivati kaj pred kom
to judge from soditi po
to keep s.o. from doing s.th. braniti komu, da česa ne stori
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
to suffer from trpeti zaradi
from time to time tu pa tam
where are you from? od kod si (ste)?
to tell from razlikovati od
from of old zdavnaj, davno
from on high od zgoraj
from memory na pamet
from post to pillar od Poncija do Pilata
six from nine leavas three devet manj šest je tri
trgovina from date od danes
from title to colophone od prve do zadnje strani
from above od zgoraj
from affar od daleč
from amidst iz sredine
from among izmed
from before od prej
from behind od zadaj, izza
from below (ali beneath) od spodaj
from between izmed (dveh)
from beyond z one strani
from out ven iz
from under izpod
from without od zunaj
from within od znotraj

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo