Franja

Zadetki iskanja

  • máša misa f

    črna maša misa de requiem (ali de difuntos)
    nova maša primera misa
    péta (tiha) maša misa cantada (rezada)
    vélika maša misa mayor (ali solemne)
    biti pri maši oír misa
    brati mašo decir (ali celebrar) la misa
  • messe [mɛs] féminin, religion, musique maša

    messe basse, chantée, de minuit tiha, péta, polnočna maša
    messe des morts, des trépassés, de requiem črna maša za umrle, zadušnica, rekviem
    messe noire črna maša
    messe pontificale pontifikalna, slovesna maša
    grand-messe solennelle, haute vélika, slovesna maša
    livre masculin de messe misal, mašna knjiga
    première féminin messe nova maša
    dire, célébrer la messe brati mašo
  • mind1 [máind] samostalnik
    spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

    the human mind človekov duh
    history of the mind idejna zgodovina
    things of the mind duhovne stvari
    his is a fine mind je pametna glava
    one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
    absence of mind raztresenost
    presence of mind prisotnost duha
    to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
    to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
    to be of the same mind biti istega mnenja
    to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
    to bring (ali call) to mind spomniti (se)
    to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
    to change one's mind premisliti se
    the mind's eye vizija
    in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
    to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
    to come to mind priti na misel
    to enter s.o.'s mind priti komu na misel
    a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
    to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
    to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
    to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
    to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
    to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
    to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
    to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
    to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
    to have no mind for ne imeti volje za kaj
    to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
    to keep an open mind počakati z odločitvijo
    to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
    not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
    to lose one's mind znoreti
    to make up one's mind odločiti se
    to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
    to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
    many men, many minds kolikor glav, toliko misli
    month's mind porodničina želja po jedi
    my mind misgives me ne slutim nič dobrega
    to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
    to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
    to prey on one's mind ležati na duši
    to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
    to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
    in one's right mind pri zdravi pameti
    out of one's (right) mind nor
    to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
    pravno of sound mind and memory priseben
    to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
    out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
    to slip one's mind pozabiti
    to speak one's mind odkrito govoriti
    to take one's mind off prenehati misliti na kaj
    to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
    time out of mind davno, pozabljeni časi
    to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
    to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
    it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca
  • misa ženski spol maša, mašna daritev

    misa del alba zgodnja maša
    misa cantada péta maša
    misa solemne slovesna maša
    misa de cuerpo presente pri krsti brana maša zadušnica
    misa de difuntos, misa de réquiem maša zadušnica
    misa de(l) gallo božična polnočnica
    misa rezada tiha maša
    ayudar a misa streči pri maši
    celebrar (la) misa mašo brati
    no saber de la misa la media prav nič ne vedeti
    venir de misa od maše priti
  • mis|el ženski spol (-li …)

    1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
    … misli Gedanken-
    (bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
    slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
    brati misli Gedanken lesen
    znati brati misli ein Gedankenleser sein
    hiter kot misel gedankenschnell

    2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
    nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
    …misli Ideen-
    (beganje medicina die Ideenflucht)
    poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
    figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
    z mislijo na kalorije kalorienbewusst

    3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

    4.
    misel (predvsem) na kaj das -denken
    (prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

    5.
    nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
    priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
    spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

    6.
    misli množina (mnenje) Ansichten množina
    biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

    7.
    misli množina (mnenje) die Meinung
    svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
    (premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
    zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
    zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
    spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
    v mislih gedanklich
    v mislih pregledati Revue passieren lassen
    ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
    imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
    izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

    8.
    rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost
  • mísel thought; idea

    v míslih in mind, in one's thoughts
    bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
    istih mísli like-minded, of the same mind
    zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
    vodilna mísel chief (ali principal) idea
    že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
    prenos mísli thought-transference
    branje mísli thoughtreading
    svoboda mísli freedom of thought, free thought
    črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
    njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
    često vas imam v míslih you are often in my thoughts
    kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
    njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
    priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
    nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
    na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
    imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
    tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
    v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
    ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
    v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
    ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
    brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
    želja je rodila mísel the wish is father to the thought
    zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
    ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
    kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
    še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • molitvic|a ženski spol kleines Gebet
    figurativno zdrdrati svojo molitvico sein Sprüchlein hersagen
    brati kozje molitvice (jemandem) die Leviten lesen, (jemanden) ins Gebet nehmen
  • molítvica (-e) f

    1. rel. dem. od molitev (breve) preghiera

    2. pren. cantilena, tiritera, giaculatoria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naučiti koga kozjih molitvic dare una lavata di capo a qcn.
    šalj. brati komu kozje molitvice dare a uno una tiratina d'orecchie
  • moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

    à ce moment v tem trenutku, zdajle
    au dernier moment v zadnjem trenutku
    au, dans le moment où v trenutku ko
    à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
    dans un moment v hipu, takoj
    dans, sur le moment hipoma, takoj
    de moments en moments nepretrgoma
    d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
    de, dès ce moment od tega trenutka dalje
    depuis un long moment že precej časa
    du moment trenuten, sedanji
    du moment que, oû od trenutka ko, odkar
    en un moment v hipu
    en ce moment v tem trenutku, sedaj
    par moments od časa do časa
    pour le moment trenutno
    sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
    mauvais moment neugoden trenutek
    les derniers moments zadnji trenutki
    moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
    moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
    avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
    n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
    lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
    manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
    saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
    un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!
  • morale [mɔral] féminin morala, nravnost; etika; nravoslovje, moralka; nauk

    la morale d'une fable nauk iz basni
    traité masculin de morale učbenik nravoslovja
    faire la morale à quelqu'un levite brati, pridige delati komu
  • mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

    vlak mora priti ob petih the train is due at five
    moram I must
    to mora še priti that is still (ali yet) to come
    tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
    to bi ti moral vedeti you ought to know that
    to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
    to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
    zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
    moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
    on mora vedno prepozno priti he always has to be late
    moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
    žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
    mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
    to mora biti it is unavoidable
    on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
    moral je umreti he was doomed to die
    tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
    to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
    mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy
  • murga ženski spol godba; domače slab orkester; hrušč, razgrajanje

    dar murga (a) hrušč delati, razgrajati, komu levite brati, koga nadlegovati, mučiti
  • musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

    musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
    musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
    musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
    musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
    musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
    musique du régiment polkovna godba
    musique scénique spremljevalna glasba
    boite féminin de musique glasbena skrinjica
    chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
    instrument masculin de musique glasbilo
    cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
    magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
    changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
    connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
    c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
    faire de la musique muzicirati
    jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
    lire la musique brati note
    mettre en musique uglasbiti, skomponirati
    c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
    il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red
  • must3 [məst] pridevnik
    nujen, neizogibno potreben

    a must book knjiga, ki jo je treba brati, obvezno čtivo
  • na glas stalna zveza
    (slišno; ne samo v glavi) ▸ fennhangon, hangosan
    na glas jokati ▸ fennhangon sír, hangosan sír
    na glas brati ▸ fennhangon olvas
    Ko je oslepel, je hotel, da mu Don Kihota beremo na glas. ▸ Amikor megvakult, azt akarta, hogy fennhangon olvassuk neki a Don Quijotét.
    na glas razmišljati ▸ fennhangon gondolkodik, hangosan gondolkodik
    Nismo še v položaju, da bi o tem sploh na glas razmišljali. ▸ Nem vagyunk olyan helyzetben, hogy erről egyáltalán hangosan gondolkodjunk.
  • naglás2 prislov (glasno) loud, loudly, aloud

    naglás brati to read aloud
  • naučíti to teach; to instruct

    naučíti se to learn
    naučíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to memorize, to commit to memory; to acquire knowledge; (veščine, spretnosti) to get the knack, to learn the trick
    naučíti koga brati to teach someone to read
    naučil ga bom, kako se je treba obnašati I'll teach him good manners, I'll teach him how to behave
    naučíti se pisati to learn to write
  • naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

    naučiti se apprendre
    naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
    naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
    naučiti se na pamet apprendre par cœur
    česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte