Franja

Zadetki iskanja

  • mišic|a ženski spol (-e …) anatomija der Muskel (bradavičasta Papillarmuskel, dlanska Hohlhandmuskel, dvoglava mečna Zwillingswadenmuskel, hrbtna Rückenmuskel, kapucasta Kappenmuskel, Trapezmuskel, komolčna Knorrenmuskel, krojaška Schneidermuskel, krožna Ringmuskel, Hohlmuskel, ledvena Lendenmuskel, mečna Wadenmuskel, nadlaktno-koželjnična Armspeichenmuskel, nazobčana Sägemuskel, nožna Beinmuskel, Fußmuskel, obrazna Gesichtsmuskel, okrogla Rundmuskel, palčna Daumenmuskel, polkitasta Halbsehnenmuskel, polvezivna Plattsehnenmuskel, prsna Brustmuskel, rombasta Rautenmuskel, skeletna Skelettmuskel, sloka Schlankmuskel, srčna Herzmuskel, stegenska Schenkelmuskel, štirioglata hrbtna Kapuzenmuskel, trebušna Bauchmuskel, trikotna Deltamuskel, Schultermuskel, velika mečna Schollenmuskel, vratna Halsmuskel, zadnjična Gesäßmuskel, zaglavna Hinterhauptmuskel, žvekalna Kaumuskel)
    mišica primikalka heranführender Muskel
    medicina nategnjena mišica die Muskelzerrung
    mišice množina die Muskeln, die Muskulatur
    (dihalne množina Atemmuskeln množina, živalstvo, zoologija letalne die Flugmuskulatur)
    močne mišice množina Muskelpakete
    … mišice/v mišici Muskel-
    (snop die Muskellage, vnetje der Muskelkater, bolečina v mišici der Muskelschmerz, boleče mišice das Muskelfieber, insuficienca Muskelschwäche, insuficienca srčne mišice Herzmuskelschwäche, pretrganje der [Muskelriß] Muskelriss, vnetje die Muskelentzündung)
    figurativno razkazovati mišice die/seine Muskeln spielen lassen
  • mišičn|i (-a, -o) muskulär; muskulös; Muskel- (krč der Muskelkrampf, občutek der Muskelsinn, snopič das Muskelfaserbündel, Muskelbündel, bolečina der Muskelschmerz, nožnica die Muskelscheide, oslabelost die Muskelschwäche, ovojnica die Muskelbinde, revma der Muskelrheumatismus, gibanje die Muskelbewegung, tkivo das Muskelgewebe, vlakno die Muskelfaser, vnetje die Muskelentzündung, vreteno die Muskelspindel)
  • mitigar [g/qu] (o)lajšati, omiliti, ublažiti, utešiti

    mitigar la cólera jezo pomiriti
    mitigarse popustiti (bolečina)
  • modo samostalnik
    ponavadi v množini (spolna žleza) ▸ here
    rak na modih ▸ hererák
    bolečina v modih ▸ herefájdalom
    moška moda ▸ férfi here
  • muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka

    carte féminin muette nemi zemljevid
    film masculin muet nemi film
    douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
    rôle masculin muet nema vloga
    il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
    être muet comme une carpe biti molčeč
    rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
    être muet comme une tombe molčati ko grob
    n'être pas muet biti odrezav
  • navadno prislov
    (običajno) ▸ általában, szokásos módon
    navadno uporabljati ▸ általában használ
    navadno trajati ▸ általában tart
    navadno imenovati ▸ általában nevez
    Ona je poskušala biti, kar navadno imenujemo vzorna gospodinja. ▸ Igyekezett olyan lenni, amit mi általában mintaháziasszonynak nevezünk.
    navadno povzročati ▸ általában okoz
    navadno vsebovati ▸ általában tartalmaz
    prej kot navadnokontrastivno zanimivo szokásosnál korábban
    Spat je odšel prej kot navadno. ▸ A szokásosnál korábban feküdt le.
    Bolečina navadno prizadene le polovico glave. ▸ A fájdalom általában csak a fej felét érinti.
    Stroški so navadno majhni, kadar je biotska pestrost gozda velika. ▸ A költségek általában alacsonyak, ha az erdő biológiai sokfélesége magas szintű.
    Boleča doživetja so navadno povezana s slabo samopodobo in strahom. ▸ A fájdalmas élmények általában összefüggésben vannak az alacsony önbecsüléssel és a félelemmel.
    Jabolka drugega razreda so navadno cenejša le za 30 do 35 %. ▸ A másodosztályú alma általában csak 30–35 százalékkal olcsóbb.
    Sredi julija je bilo do pet stopinj hladneje kot navadno. ▸ Július közepén akár öt fokkal is hűvösebb volt a szokásosnál.
    Sopomenke: običajno, ponavadi
  • neizživétost (-i) f il non essere stato provato, vissuto:
    bolečina ljubezenske neizživetosti la pena di un amore non provato, non vissuto
  • ném mute; dumb; speechless, silent

    néma bolečina silent (ali speechless) grief
    néma črka a silent letter
    némi film silent film, silent, ZDA silent movie
    néma oseba a dumb person, a mute
  • nevrálgičen névralgique, sensible

    nevralgična bolečina (točka) douleur ženski spol (point moški spol) névralgique
  • neznôsen (-sna -o) adj.

    1. insopportabile, intollerabile, insostenibile, insoffribile, micidiale, pestilenziale:
    neznosna bolečina dolore insostenibile
    neznosen človek persona insopportabile

    2. pren. pessimo, disadatto
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • ōdinolytēs -ae, m (gr. ὠδινολύτης iz ὠδίς porodna bolečina in λύω) olajševalec porodnih bolečin: Plin.
  • odléči cesser, se relâcher, s'apaiser, se calmer

    odleglo mi je je me sens mieux (ali soulagé), mon mal s'est dissipé
    bolečina je odlegla la douleur a cessé
  • odléči

    bolečina je odlegla el dolor ha cedido
    bolniku je odleglo el enfermo está mejor, el enfermo se ha aliviado
  • oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
    odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
    ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
    iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

    2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
    oglasiti se v debati intervenire nella discussione

    3. farsi vivo:
    oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

    4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
    oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

    5. presentarsi, venire, andare:
    oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso
  • ostentātiō -ōnis, f (ostentāre)

    1. kazanje, razkazovanje, razodevanje, izkazovanje (česa): Auct. b. Afr., Iust., Suet. idr., togarum Plin. iun., saevitiae L. na zunaj viden = očiten bes, scaenae ad ostentationem historiorum fabricatae S. fr.; poseb. o vojaškem razkazovanju: ostentationis causā latius vagari C. da bi se pokazal, tantā ostentatione virium T. s tako pokazanim razvitjem svoje vojne moči, tako namerno razkazujoč svojo vojaško moč.

    2. razkazovanje, bahanje, ponašanje s čim, hvalisanje, bahanje, širokoustenje: Q., Petr., Plin. idr., praeceptis philosophorum ad ostentationem uti N., o. ingenii, scientiae Ci., sui et potentium C. ponašanje s svojo pomembnostjo in naklonjenostjo mogotcev, multorum annorum ostentationes meas nunc in discrimen esse adductas Ci. moji dolgoletni obeti (pravičnega in nepristranskega uradovanja).

    3. slepilo, hlimba, hlinjenje, pretvara, pretvarjanje, videz, prevara, hinavščina (naspr. veritas): simulatio et inanis ostentatio Ci., doloris Sen. ph. hlinjena bolečina.
  • óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

    ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
    ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
    oster gib mouvement moški spol brusque
    oster glas voix ženski spol perçante
    oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
    ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
    oster kis vinaigre moški spol fort
    ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
    oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
    ostra kritika critique ženski spol violente
    oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
    oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
    ostre oči yeux moški spol množine perçants
    oster okus goût moški spol âcre
    oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
    ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
    ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
    oster prepir vive altercation ženski spol
    oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
    ostro streljanje tir moški spol à balles
    ostra svetloba lumière ženski spol vive
    oster ukor blame moški spol sévère
    oster veter vent
    rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
    oster vonj forte odeur ženski spol
    ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
    ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
    ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
    odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • peklénski infernal, d'enfer, diabolique, du diable, de tous les diables

    peklenska bolečina douleur ženski spol infernale (ali intolérable)
    peklenski hrup bruit moški spol infernal, bruit d'enfer, un bruit du diable
    peklenski mraz froid moški spol de loup (ali de chien)
    peklenske muke tourments moški spol množine de l'enfer
    peklenski ogenj feu moški spol d'enfer
    peklenski stroj machine ženski spol infernale
    peklenski trušč vacarme moški spol (ali tapage moški spol) infernal (ali familiarno de tous les diables), popularno boucan moški spol du diable
    dirjati, drveti v peklenskem tempu aller, mener un train d'enfer
  • pekoč [ó] (-a, -e) brennend, dim ipd.: beißend
    pekoča bolečina das Brennen
    medicina pekoč jezik das Zungenbrennen