Franja

sténographie, familier sténo [-fi, steno] féminin stenografija

apprendre la sténo naučiti se stenografije
prendre un texte en sténographie stenografirati besedilo

strokovn|i (-a, -o) Fach- (članek der Fachaufsatz, jezik die Fachsprache, krogi Fachkreise množina, nadzor die Fachaufsicht, odbor der [Fachausschuß] Fachausschuss, prevajalec der Fachübersetzer, sodelavec der Fachmitarbeiter, tisk die Fachpresse, učitelj der Fachlehrer, izobrazba die Fachbildung, Fachausbildung, knjiga das Fachbuch, knjižnica die Fachbibliothek, literatura die Fachliteratur, moč die Fachkraft, revija die Fachzeitschrift, skupina die Fachgruppe, šola die Fachschule, učiteljica die Fachlehrerin, založba der Fachverlag, žirija die Fachjury, besedilo der Fachtext, delo die Facharbeit, izobraževanje die Fachausbildung, področje der Fachbereich, poročilo der Fachbericht, svetovanje die Fachberatung, šolstvo das Fachschulwesen, vprašanje die Fachfrage, združenje der Fachverband)

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

tekst [é] moški spol (-a …) der Text (nešifriran Klartext, osnovni Grundtext)
…teksta Text-
(izdaja die Textausgabe, varianta die Textfassung)
opremiti s tekstom betexten ➞ → besedilo

Tenor², der, (-s, ohne Plural) osnovni smisel; Recht der Tenor des Urteils besedilo sodbe; Musik osnovni ton

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
la faim les torture lakota, glad jih muči
torturer un texte popačiti besedilo
se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti

tradire

A) v. tr. (pres. tradisco)

1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

3. pokazati, odkriti

B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se

traducibile agg. prevedljiv:
un testo difficilmente traducibile besedilo, ki ga je težko prevesti

traduire* [tradɥir] verbe transitif prevajati, prevesti; izraziti; juridique izročiti, citirati, pozvati (pred sodišče)

se traduire izražati se, priti do izraza, pokazati se, kazati se
traduire ses émotions en paroles izraziti svoja čustva z besedami
la haine se traduit sur son visage sovraštvo se mu izraža, kaže na obrazu
traduire en justice, devant le tribunal pozvati, postaviti pred sodišče
traduire un texte slovène en français prevesti slovensko besedilo v francoščino
traduire du slovène en français prevesti iz slovenščine v francoščino

transcrire* [trɑ̃skrir] verbe transitif prepisati; transkribirati v drugačni abecedi

transcrire un texte prepisati besedilo, tekst
transcrire un texte grec en caractères latins transkribirati grški tekst z latinskimi črkami

triangel samostalnik
1. (glasbilo) ▸ triangulum
Besedilo lahko spremljaš na triangel, kot je zapisano v notnem zapisu. ▸ A szöveget a kottában leírtak szerint triangulummal kísérheted.

2. (skupina treh enot) ▸ hármas, háromszög
Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, namerno sem izbrala ta triangel. ▸ Három személyes történet, három nemzedék, három korszak, a múlt, a jövő és a jelen. Igen, szándékosan választottam ezt a hármast.
Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške skuša krepiti medsebojno komuniciranje in spoštovanje. ▸ Olaszország, Szlovénia és Horvátország kulturális háromszögének válogatott műalkotásaival próbálja ösztönözni a kölcsönös kommunikációt és tiszteletet.

3. šport (krmilni del zmaja) ▸ háromszögkormányrúd
Takoj po poku je izgubil oblast nad zmajem, saj sta se prelomila vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ▸ A reccsenő hang után rögtön elveszítette uralmát a sárkányrepülő felett, mivel eltörtek a háromszögkormányrudat a szárnnyal összekötő csavarok.

tripatouiller [-tuje] verbe transitif napraviti nedovoljeno spremembo (quelque chose v, pri čem), popačiti, nespretno ravnati (quelque chose s čim)

tripatouiller le texte d'un auteur nespretno popraviti, popačiti avtorjevo besedilo

tronquer [trɔ̃ke] verbe transitif odsekati, odrezati; okrniti, odvzeti važen del

tronquer le texte okrniti besedilo
citation féminin tronquée okrnjen citat
cône masculin tronqueré, pyramide féminin tronquerée prisekan stožec, prisekana piramida

tujejezíčen de langue étrangère, qui parle une langue étrangère

tujejezično besedilo texte moški spol en langue étrangère

uglasben pridevnik
(ki je opremljen z glasbo) ▸ megzenésítettVeliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. ▸ Sok versét megzenésítették és feldolgozták zenekarok és kórusok számára.
Pesem je uglasbena in ponarodela, zato jo lahko z učenci tudi zapojemo. ▸ A verset megzenésítették és széles körben elterjedt, ezért a tanulókkal el is énekelhetjük.

uglasbiti glagol
(opremiti z glasbo ali melodijo) ▸ megzenésítNekoč so ansambli sami napisali pesem in jo uglasbili, danes znajo to le redki. ▸ Egykor a zenekarok saját maguk írták és zenésítették meg a dalszövegeket, manapság erre kevesen képesek.
Pesmi lahko uglasbimo in spremljamo z našimi glasbili. ▸ A verseket megzenésíthetjük és a hangszereinkkel kísérhetjük.

unico

A) agg. (m pl. -ci)

1. edini:
atto unico gled. enodejanka
figlio unico edinec
numero unico publ. posebna številka
testo unico pravo enotno, usklajeno besedilo (zakona)
è l'unica to je edini način, edina možnost

2. edinstven; enkraten; nedosegljiv:
più unico che raro skrajno redek
pezzo unico unikat

B) m (f -ca) edini, edina

uokvírjen (-a -o) adj. incorniciato, inquadrato; fissato, stabilito:
tisk. uokvirjeno besedilo riquadrato

uprizoritven pridevnik
(o gledališki predstavi) ▸ színpadi, előadói, približek prevedka ▸ rendezőiRežiserka se je dobro zastavljene uprizoritvene zasnove lotila zelo previdno, mestoma kar preveč. ▸ A rendező nagyon óvatosan, néha kicsit túlságosan is óvatosan közelítette meg a jól átgondolt színpadi koncepciót.
Mladim gledalcem želimo ponuditi sodobno gledališče, skozi katerega bi lahko spoznali različne uprizoritvene principe. ▸ Szeretnénk a fiatal közönségnek olyan kortárs színházat kínálni, amelyen keresztül megismerhetik a színpadi adaptáció különböző elveit.
Poleg vsebinske relevantnosti besedilo ponuja tudi velik uprizoritveni izziv. ▸ A szöveg a tartalmi jelentőségén túlmenően komoly előadói kihívást is jelent.
Kafka ni dramatik, pa vendar so njegova dela doživela srečno uprizoritveno usodo. ▸ Kafka nem drámaíró, a műveinek mégis szerencsés színházi sorsa volt.
Gradi na tekstu in igralcu, vendar v končni podobi dosega dovršeno skladnost vseh uprizoritvenih sestavin. ▸ A szövegre és a színészre épül, de végső formájában az előadás minden összetevőjének tökéletes harmóniáját éri el.