Franja

loro

A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
lo dirò loro njim bom povedal
vado da loro k njim grem
sono stati loro a dirlo oni so to rekli

B) agg. njihov, njun:
il loro padre njihov oče
i loro genitori njihovi starši

ložírati to lodge; (vojake) to quarter, to billet

moral bom ložírati v hotelu I shall have to put up at the hotel

lūdificō -āre -āvī -ātum (lūdus in facere) koga za bebca (norca) imeti, trapati, za nos voditi, dražiti, nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, šegav biti s kom, do koga, pošaliti se s kom, (pre)varati koga; klas. redko: erum qui ludificas dietis delirantibus Pl., belli modo modo pacis mora consulem ludificare (po drugih ludificari) S.; abs.: si latitare ac diutius ludificare videatur Ci.; šalj.: quoius ego hodie ludificabo (po drugih ludificabor) corium … probe Pl. ki mu bom danes kožo dodobra prestrojil, ki ga bom danes pošteno nabil (prebunkal); v pass.: quoniam me ibi video ludificarier (= ludificari) Pl., ut ludificatust Pl., ut puerorum aetas inprovida ludificetur Lucr., ludificati incerto proelio S. — Pogosto dep. ludificor -ārī -ātus sum: hostem omnibus artibus belli l. L., irritum fessumque Romanum impune l. T., aliena mala l. Plin. iun.; abs.: aperte ludificari et calumniari sciens Ci., occ.

1. (devico) iz objestnosti nadlegovati, (o)skruniti, posiliti: actumst, siquidem tu me hic etiam, nebulo, ludificabere Ter.

2. z zvijačami in spletkami obrezuspešiti, preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati): qui ludificati priorem locationem erant L., l. ea, quae hostes agerent L., vim Hannibalis cunctationibus pugnae l. Val. Max., rostra fugā l. Fl. izogniti se (sovražni) ladji z obratom.

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

Maßstab, der, merilo (tudi Physik); zložljivi meter, grafično merilo; standard; im ... Maßstab von v ... merilu/na ravni (česa); in großem Maßstab na veliko; einen Maßstab anlegen uporabljati merilo; einen strengen Maßstab anlegen uporabljati stroga merila; den eigenen Maßstab anlegen meriti z lastnim vatlom; das ist für mich kein Maßstab po tem se ne bom ravnal

maščeváti to avenge, to revenge

maščeváti koga to avenge someone
maščeváti se nad to avenge oneself on (someone), to be revenged on (someone), to wreak vengeance upon (someone), to get one's own back
maščeváti se za to take vengeance for (kaj something), to avenge (something)
maščeváti se komu za kaj to avenge oneself on someone for something, to be avenged on someone for something, to wreak revenge on someone for something, to retaliate against someone for something
maščeval se bom I'll be revenged, pogovorno I'll get my own back

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mnȉti mnîm, del. sed. č. mnéći, impf. mnìdijāh -āše, del. pret. č. mnȉo mnȉla zastar. meniti, misliti: kad mnidijah (dial. mlidijah) umreti, umrijeti ko sem mislil, da bom umrl

móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

moč navade fuerza de la costumbre
z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
s polno močjo (o ladji) a toda máquina
z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
delovna moč mano f de obra; personal m
konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
davčna moč capacidad f contributiva
kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
gonilna moč (teh) fuerza motriz
moška moč fuerza viril; virilidad f
moralna moč virtud f
moč volje fuerza de voluntad
obrambna moč fuerza defensiva
orjaška moč fuerza hercúlea
prebojna moč fuerza de percusión
telesna moč fuerza física
učna moč maestro m, profesor m
udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
ustvarjalna moč fuerza creativa
vlečna moč fuerza de tracción
zdravilna moč virtud f curativa
moč usode la fuerza del sino
biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
zbirati moči hacer acopio de fuerzas
napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance

môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

ni môči (ni moč) it is impossible
morem I can
ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
če le morem if I can help it
ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
on me ne more (figurativno) he can't stand me
ne morejo se (figurativno) they cannot agree
ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
nič ne morem za to it is not my fault
morem samo (reči)... I simply must (say)...
storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
obžalujem, da ne morem I regret my inability
ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
denar more vse money talks
njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be

môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir

mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable

vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
vse mogóči ljudje people of every sort and kind
ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
če je mogóče if possible
vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
ni nam bilo mogóče it was beyond us
brž ko mogóče as soon as possible
vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only

mogóč possible ; (izvedljiv) faisable, praticable

če (je) mogoče si possible, si faire se peut
je mogoče, da il est possible que, il se peut que (+ subjunktiv)
kolikor mogoče autant que possible
kolikor mogoče hitro le plus vite possible, aussi vite que possible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče le plus tôt possible, aussitôt que possible
ni mogoče! pas possible!, par exemple!, allons donc!, familiarno non, sans blague!
storil bom, kar bo (je) mogoče je ferai (tout) mon possible

mogóč posible; realizable ; (izvedljiv) factible, hacedero

ni mogoče! ¡no es posible!, ¡imposible!
kolikor mogoče hitro lo más rápido posible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče tan pronto como se pueda, lo más pronto posible
je mogoče, da ... es posible (ali puede ser) que... (subj)
če (je) mogoče si es posible
storil bom, kar bo mogoče haré todo lo posible, haré todo lo que se pueda

moisir [mwazir] verbe transitif prekriti, oprhniti s plesnijo

verbe intransitif se moisir postati plesniv, (s)plesneti; figuré čakati, ostati dolgo na istem mestu
je ne vais pas moisir ici (figuré, familier) tu ne bom starosti delal, ne bom ostal dolgo tu

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu