Franja

caprīnus 3 (caper) kozji: caseus, grex Varr., pellis Ci., pecus Col., lac Plin., sanguis Plin., Aur.; preg.: de lanā caprinā rixari H. prepirati se za kozjo dlako = prepirati se za prazen nič. Od tod subst. caprīna -ae, f (sc. caro) kozletina: Valerian. imper. ap. Vop.

captīvus 3 (captus)

1. ujet, ulovljen: vulpes, ferae, pisces O.; nav. v vojni ujet, zajet, zasužnjen: homines Pl., servi, piratae Ci., cives Romani Ci., pubes H., corporis custodes Cu.; occ. o stvareh osvojen, uplenjen, ugrabljen: naves C., ager S. fr., pecunia L., vestis V., ebur H., in captivo habitu Cu. Subst. captīvus -ī, m ujetnik, jetnik, vojni ujetnik: C., V., H., L., O. idr., captivos necare Ci., captivos redimere N., Cu., Eutr., praedam captivosque locare S.; captīva -ae, f vojna ujetnica: Acc. fr., O., Sen. rh., eat tristis captiva V., captivarum ira Cu.

2. pesn. (enalaga) (o stvareh) ujetnikov (gen. pl.), ujetniški, suženjski: sanguis V., colla, crines O., parabantur captivis vincla lacertis O., cruore captivo adolere aras T.

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

carbōnārius 3 (carbō) oglen, oglarski: negotium Aur. trgovina z ogljem. Od tod subst.

1. carbōnārius -iī, m oglar: Pl.

2. carbōnāria -ae, f oglarna: Tert. Carbōnāria -ae, f Oglarka, naslov izgubljene Najvijeve in Plavtove komedije: Prisc.

Carmānī -ōrum, m (Καρμανοί) Karmanci: Mel., Lucan. Od tod Carmānia -ae, f (Καρμανία) Karmanija, perz. pokrajina ob Perzijskem zalivu: Cu., Plin.

Carmēlus (Charmēlus) -ī, m (Κάρμηλος) Karmel, Harmel,

1. gorovje v Galileji s predgorjem Carmēlum -ī, n Karmel: Plin., in s svetiščem boga Bela, ki se je zato imenoval Carmēlus (Karmelski) deus: T., Suet. — Soobl. Carmēl, m indecl.: Vulg.

2. mesto in gora pri Hebronu na ozemlju Judovega rodu: Vulg. — Od tod Carmēlītēs (Charmēlītēs) -ae, m Karmelec, Harmelec, preb. mesta Karmela: Vulg.

carnārius 3 (carō) mêsen; od tod subst.

1. carnāria -ae, f mesnica: Varr.

2. carnārius -iī, m mesojedec, šalj. o ljubitelju mesnatih (obilnih) deklet: Mart.

3. carnārium -iī, n
a) mesarija, mesnica, vojenik, dimnica, včasih tudi mesarski kavelj: Ca., Varr., Col., Plin.
b) mesarsko klanje, mesarjenje: Petr.

Carpētānī -ōrum, m Karpetan(c)i, hispansko ljudstvo ob reki Ani (Anas) in Tagu z glav. mestom Toletom (Tolētum, zdaj Toledo): L. Od tod njihova pokrajina Carpētānia -ae, f Karpetanija: L. Adj. Carpētānus 3 karpetanski: Plin.

casārius 3 (casa) kočen, bajtarski, le kot subst.

1. casārius -iī, m kočar, bajtar, hlapec na pristavi: Cod. th.

2. casāria -ae, f čuvarka koče, kočarka: P. F.

cascus 3 (sab.; prim. cānus) prastar, starodaven: Enn. ap. Varr., Varr., Hier., Serv., Aus., prisci illi, quos cascos appellat Ennius Ci.; subst. cascus -ī, m prastarec, casca -ae, f prastarka: Manilius ap. Varr. Adv. cascē po starem, po pradavnem, starokopitno: Gell.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassiopē¹ -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, Kefejeva žena in Andromedina mati, pozneje ozvezdje na nebu (Kasiopeja): O., Pr., Hyg. — Soobl. Cassiepīa (Ci. poet.) ali Cassiepe͡ia (Hyg.) -ae, f (Κασσιέπεια) Kasiepija, Kasiepeja.

Cassiopē² -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, mesto na Korkiri: Ci. ep., Suet. — Soobl. Cassiopa -ae, f: Gell., Ulp. (Dig.) — Od tod adj. Cassiopicus 3 kasiopski: filix Plin.

castaneus 3 (adj. iz κάστανον) kostanjev: castaneae nuces V. kostanji (plodovi); subst. castanea -ae, f

1. (sc. nux) kostanj (plod): Col., Plin., castaneae molles V.

2. (sc. arbor) kostanj (drevo): Col., Plin., Pall., castaneae gessere fagos V.

Catacecaumenē -ēs, f (Κατακεκαυμένη: κατακαίω) Katakekavmena, od sonca ožgana vinorodna meonska ali mizijska pokrajina. Od tod Catacecaumenītēs -ae, m (Κατακεκαυμενίτης, sc. οἶνος) katakekavmensko vino: Vitr., Plin.

cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.

cataracta (catarrhacta) -ae, f, starejše cataractēs (catarrhactēs) -ae, m (gr. καταράκτης, καταῤῥάκτης)

I.

1. slap, katarakt (poseb. Nilov pri Sieni): Plin., Lucan., Amm., pervenit... ad catarrhactam ab eaque se praecipitans... Nilus Vitr., cataractae, nobilis insigni spectaculo locus Sen. ph.

2. spustna rešetka, spustna vrata, spuščalo, spuščalnica pri vratih: Veg., (porta) cataractā deiectā clausa erat L.

3. zapornica na rekah: Plin. iun.; pren.: aperire (patefacere) cataractas caeli Ambr., aperuit cataractas donorum suorum Ap.

— II. pren. katarakta, neka vodna ptica, ki se naglo požene navzdol, sicer avis Diomedia, najbrž nekakšna gos: Iuba (Diomedias aves) cataractas vocat Plin.

catēchūmenus (catēcūmenus) -ī, m in catēchūmena -ae, f (gr. κατηχούμενος, κατηχουμένη) tisti (tista), ki se uči krščanske vere preden je krščen, nekrščenec, nekrščenka, novovernik, novovernica, katehumen, katehumenka: Eccl.

Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.

catochītis -tidis, f (gr. κατοχῖτις) katohitida, neki dragulj: Plin.; tudi catochītēs -ae, m katohit: Prisc.