Franja

dehortor -ārī -ātus sum odsvetovati, odvrniti (odvračati), svariti: si erit occasio, haud dehortor Pl., dehortando impedire (consilium meum) N.; trans.: Pl., tempus … alium quempiam aut iuvabit aut dehortabitur Ci., multa me dehortantur a vobis S. me vam (od vas) odtujuje(jo); z inf.: multa me dehortata sunt huc prodire Ca. fr., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea S., M. Piso repetere Syriam dehortatus est T.; z nikalnim finalnim stavkom: Hannibal audaci tum pectore me dehortatur, ne bellum faciam Enn., dehortatus est me, ne illam tibi darem Ter.

demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
ce travail demande du temps to delo zahteva časa
demander merci prositi za milost
demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
je vous demande pardon prosim vas oproščenja
demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
demander à réfléchir prositi za čas za premislek
demander des renseignements prositi za informacije
ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
je ne demande qu'à travailler hočem le delati
demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
il ne demande que ça to je vse, kar hoče
c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
(familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)

dépassé, e [depase] adjectif prehiten; zaostal; zastarel

vous êtes dépassé dans ce domaine prehiteli so vas, zaostali ste na tem področju
théorie féminin dépassée zastarela teorija

dépêcher [depɛše] verbe transitif hitro odpraviti, odposlati; pospešiti

se dépêcher (po)hiteti, podvizati se, požuriti se
dépêcher quelqu'un auprès de quelqu'un hitro koga poslati h komu
il s'est dépêché de manger hitro je pojedel
(familier) dépêche, tu vas être en retard! pohiti, pozen boš, zamudil boš!

dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
cela dépend de vous to je od vas odvisno
cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji

dépeuplé, e [depœple] adjectif

village masculin dépeuplé vas brez prebivalcev

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

désolé, e [dezɔle] adjectif opustošen, zapuščen, pust; žalosten; obupan

région féminin désolée pusta, puščobna pokrajina
je suis désolé de vous avoir fait attendre zelo mi je žal, da sem vas pustil čakati
désolé, je ne puis vous aider žal (mi je, oprostite mi), ne morem vam pomagati

devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

devica samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Szűz [znamenje] ▸ szűz [oseba]Samske device utegnejo srečati sorodno dušo. ▸ A facér szűzek lelki társra találhatnak.
Ljude s Soncem v Devici so izvrstni analitiki in kritiki. ▸ Azok az emberek, akiknek a Napja a Szűzben van, kiváló analitikusok és kritikusok.
Saturn v znamenju Device vpliva na vas v trenutkih, ko začutite negotovost. ▸ A Szűz jegyében járó Szaturnusz a bizonytalanság pillanataiban hat önre.

2. (ženska, ki še ni imela spolnega odnosa) ▸ szűz
3. lahko izraža negativen odnos (starejša neporočena ženska) ▸ aggszűz, vénlányGre za žensko okrog tridesetih, ki je ostarela devica, ker je njen partner zaradi finančnih težav ne more poročiti. ▸ Egy harmincas éveiben járó nőről szól, aki aggszűz, mert a párja anyagi problémák miatt nem tudja feleségül venni.
Povezane iztočnice: zarjavela devica

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

difētto m

1. pomanjkanje, nezadostnost:
essere in difetto di qcs. primanjkovati
in difetto pisarn. v nasprotnem primeru, sicer:
è pregato di intervenire immediatamente, in difetto provvederemo noi prosimo vas, da takoj ukrepate, v nasprotnem primeru bomo ukrepali mi
per difetto mat. zaokroženo navzdol

2. napaka, hiba:
difetto di fabbricazione tovarniška napaka
difetto fisico telesna hiba

3. napaka, grda navada, razvada:
ha il difetto di parlare troppo ima to grdo navado, da preveč govori
trovarsi in difetto ne imeti prav

dīmidiō -āre -ātus (dīmidius) razpoloviti (razpolavljati): Eccl.; sicer le adj. pt. pf. dīmidiātus 3 razpolovljen, polovičen, pol (česa): vas vini Enn. fr., porcus Luc. fr., scyphus Varr. fr., dies Pl., luna Ca., mensis unus dimidiatusque Ci., partes versiculorum Ci., aper Suet., nox Amm., verba Eccl. pretrgane; (o osebah): homines defoderunt in terram dimidiatos Ca. fr. napol; šalj.: procellunt sese … in mensam dimidiati, dum appetunt Pl. s polovico telesa (z gornjim delom) nagnjeni nad mizo (pri jedi).

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

dispenser [dispɑ̃se] verbe transitif oprostiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), izpregledati; dispenzirati; deliti, razdeljevati, razdajati

dispenser quelqu'un d'impôts, d'une obligation, d'un devoir oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti
dispensez-moi de vous accompagner dovolite mi, da vas ne pospremim (nazaj)
je vous dispense de faire des commentaires prosim vas, nobenih komentarjev!
je vous dispense à l'avenir de vos visites v bodoče mi prizanesite s svojimi obiski; prepovedujem vam obiske pri meni v bodoče
dispensez m'en! prizanesite mi s tem!
se dispenser de ses devoirs, de travailler odtegniti se dolžnostim, delu

disposer [dispoze] verbe transitif razmestiti, razporediti; razpoložiti; urediti; aranžirati; pripraviti (à na); pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa); določiti; commerce trasirati (trato), izstaviti (ček) (sur na); verbe intransitif razpolagati (de z), imeti na voljo

se disposer namerjati (à za, k), pripraviti se; staviti se na razpolago
autorisé à disposer pooblaščen za razpolaganje
pouvoir masculin de disposer pooblaščenost za razpolaganje
disposer les meubles dans un appartement razmestiti pohištvo v stanovanju
disposer d'une voiture iméti na voljo avto
disposer d'une grosse somme razpolagati z veliko vsoto
disposez de moi razpolagajte z menoj
disposez-le à signer ce contrat pripravite ga do tega, da podpiše to pogodbo
vous pouvez disposer lahko greste, trenutno vas ne potrebujemo
se disposer à partir pripraviti se, biti pripravljen za odhod
il se dispose à vendre sa voiture on namerava prodati svoj avto

disturbo m motnja; nevšečnost:
tolgo il disturbo (vljudnostna fraza pri poslavljanju) ne bom vas več motil, zadrževal
disturbo gastrico želodčna motnja
azione di disturbo voj. motilna, zaviralna akcija; pren. motenje, zaviranje

dlakocepiti glagol
(po nepotrebnem komplicirati) ▸ szőröz, kukacoskodik
Nikoli nisva zaslužili toliko, da bi lahko preveč dlakocepili glede dvoran, v katerih sva nastopali. ▸ Sohasem kerestünk annyit, hogy szőrözzünk a fellépéseink helyszínéül szolgáló termekkel kapcsolatosan.
Ne dlakocepite preveč, raje se spustite v dogodivščino, ne glede na to, kako strah vas je neznanega. ▸ kontrastivno zanimivo Ne legyetek túl szőrszálhasogatóak, inkább engedjétek át magatokat a kalandnak, függetlenül attól, mennyire féltek az ismeretlentől.

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare