Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

lōri-pēs -pedis (lōrum in pēs) = gr. ἱμαντόπους, „jermenonožen“, tj. noge (za sabo) vlekoč, mlahavih nog, onemoglih nog, krivonog: nequiquam hos procos mihi elegi loripedis, tardissumos Pl., occidit de lucerna equites, putares eos gallos gallinaceos; alter burdubasta, alter loripes, tertiarius mortuus pro mortuo, qui habe[ba]t nervia praecisa Plin., loripedem rectus derideat, Aethiopem albus Iuv., nullus ephebum deformem saeva castravit in arce tyrannus, nec praetextatum rapuit Nero loripedem vel strumosum atque utero pariter gibboque tumentem Iuv., loripedes quidam (sc. Himantopodes), quibus serpendo ingredi natura sit Plin., Megasthenes gentem inter Nomadas Indos narium loco foramina tantum habentem, anguium modo loripedem, vocari Sciratas Plin.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

Maccius -(i)ī, m Mákcij, rim. rodovno ime, npr. T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt; gl. Plautus.

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

majesté [mažɛste] féminin veličastnost; veličanstvo, vladarsko dostojanstvo; kraljevska oblast; vladar; figuré vzvišenost, veličina

Sa Majesté (S. M.) la reine d'Angleterre Nj. veličanstvo kraljica Anglije
Sa Majesté le roi des Belges Nj. veličanstvo kralj Belgije
la majesté de la nature veličastnost narave
pluriel masculin de majesté pluralis maiestatis, t. j. raba zaimka nous za je

malarija samostalnik
(bolezen) ▸ malária, váltólázKo vas komar, okužen s paraziti malarije, piči, v vaše telo vnese t. i. plazmodij, ki uničuje vaše krvne celice. ▸ Amikor malária parazitákkal fertőzött szúnyog csípi meg, úgynevezett plazmodiumot juttat a szervezetébe, amely elpusztítja a vérsejtjeit.Povezane iztočnice: tropska malarija, cerebralna malarija, možganska malarija

mālobathron in mālobathrum (mālabathrum) -ī, n (izpos. gr. τὸ μαλόβαϑρον, skr. tamālapat(t)ram „list (rastline) tamale“)

1. bot. divji cimet, tamala (Laurus cassia Linn.) ali (po mnenju drugih) bétel (Piper betle Linn.), indijska (po Plin. tudi v Siriji rastoča) samorasla rastl., iz katere so pridobivali dragoceno mazilno olje: Plin., Sid.

2. meton. mazilno olje iz divjega cimeta (ali betela): H., Cels., Plin. — Od tod adj. mālobathrinus 3 (gl. mālobathrinus).

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

Mātrīnius -iī, m Matrínij, rim. ime. Znani so:

1. C. Matrinius Gaj Matrinij, rimski vitez in poslovnež, ki ga je na Siciliji oškodoval Ver (Verres): Ci.

2. D. Matrinius Decim Matrinij, scriba aedilicius, Ciceronov klient: Ci.

3. T. Matrinius Tit Matrinij iz Spolecija, ki ga je Marij l. 95 branil v procesu glede državljanskega prava: Ci.

mātūrēscō -ere, mātūruī (incoh. iz mātūrus)

1. dozore(va)ti, zoreti (o sadovih): Plin., cum maturescere frumenta inciperent C.; (o gnoju): si pus maturuerit Cels. če dozori.

2. metaf. (o človeku, njega telesu, duševnih lastnostih in delih) dozore(va)ti, dorasti (doraščati), odrasti (odraščati), razvi(ja)ti se (čedalje bolj, popolnoma), (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se, (o)jačati se: Sen. ph., partūs (telesni plodi) maturescunt Ci., haec (nymphe) ubi nubilibus primum maturuit annis O. brž ko je stopila v leta, godna za možitev, brž ko je postala godna za možitev, senescentibus vitiis, maturescente virtute L., si virtutes iuvenis maturuissent Plin. iun., libros nondum satis maturuisse Q. še niso godne za izdajo; tudi: lucus maturuit O. je zras(t)el.

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

mégatonne [-tɔn] féminin milijon ton, megatona

une bombe H de 5 mégatonnes vodikova bomba petih megaton trinitrotoluola (T. N. T.)

mellinia -ae, f (mel) sladkost; metaf. veliko veselje, radost, slast: quom hoc iam volup es[t], tum hoc nimiu[m] magnae mellin[i]ae mihi, militis odiosa ingrataque habita: totus g[a]audeo Pl.

Menedēmus -ī, n (Μενέδημος) Menedém, gr. nom. propr. Poseb.

1. gr. filozof iz Eretrije na Evboji, Platonov učenec, ustanovitelj t. i. eretrijske šole: Ci.

2. kiniški filozof iz Lampsaka: Ci.

3. retor v Atenah okrog l. 95: Ci.

4. peripatetik z Rodosa: Gell.

5. Makedonec, v gostinski zvezi s Cezarjem, ki mu je podelil rim. državljanstvo: C., Ci. ep.

6. vojskovodja Aleksandra Velikega: Cu.

7. moško ime: Ter.

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

Merenda -ae, m Merénda, rim. priimek, npr. T. Antonius Merenda, Q. Antonius Merenda, P. Cornelius Merenda, Cn. Cornelius Merenda: L., Ser. Cornelius Merenda Plin.