Franja

servicio moški spol služba; postrežba; poslovanje, obrat; promet; vojaška služba; služinčad; namizna posoda, servis; nočna posoda; šport sérvis; klistir

servicio activo aktivna služba
servicio aéreo letalska služba (promet)
servicio de (ali para) té (café) čajni (kavni) servis
servicio corporal tlaka
servicio de correos, servicio postal poštna služba (promet)
servicio de cuartel služba v vojašnici
servicio de incendios požarna bramba
servicio de manicura neseser za manikiro
servicio de mesa namizni servis
servicio militar vojaška služba
servicio telefónico telefonska služba
horas de servicio uradne ure, obratovalni čas
mozo de servicio služabnik
mujer de servicio servirka
oficial en servicio ordonančni (dežurni) častnik
de servicio službujoč, dežuren
estar en el servicio vojaščino služiti
estar en (ali al) servicio de biti v službi pri
estoy al servicio de V. Vaš sluga (vljudnostna formula)
hacer el servicio služiti, službo opravljati
prestar servicio (en) služiti (pri)
prestar un servicio, rendir un servicio napraviti uslugo
retirarse del servicio iti v pokoj
ofrecer sus servicios ponuditi svoje usluge
tener servicio imeti službo

servidor moški spol služabnik; uslužbenec

¡servidor de V.! Vaš sluga!

služábnik ➞ sluga; služabniški service-

sóden judiciaire, légal, de justice, du tribunal

sodni dan le jour du jugement dernier, la fin du monde
sodni dvor cour ženski spol de justice, tribunal
sodna dvorana salle ženski spol d'audience (d'un tribunal), prétoire moški spol
sodni izvedenec expert moški spol auprés des tribunaux
sodna medicina médecine légale
sodnomedicinski médico-légal
sodna oblast autorité ženski spol judiciaire (ali juridiction nelle), magistrature ženski spol
sodni okoliš circonscription ženski spol judiciaire, juridiction ženski spol
sodni pečat sceau moški spol du tribunal
sodna pisarna greffe moški spol
sodni pisar greffier moški spol
sodne počitnice vacations ženski spol množine
sodni postopek procédure ženski spol
sodne pristojbine droits moški spol množine de justice
sodna razprava débats moški spol množine (judiciaires)
sodni sluga huissier moški spol (audiencier)
sodni stroški frais moški spol množine de justice, dépens moški spol množine
sodni zdravnik médecin moški spol légiste

sóden judicial; de justicia

sodni dan el día del juicio
sodni dvor tribunal m (de justicia)
Vrhovni sodni dvor (v Španiji) Tribunal Supremo
Mednarodni sodni dvor Tribunal Internacional de Justicia
sodna dvorana sala f de audiencia
sodni izvedenec jurisperito m
sodna medicina medicina f legal
sodno-medicinski médico-legal
sodna oblast autoridad f judicial
sodni okoliš distrito m judicial, jurisdicción f
sodni pečat sello m de la secretaría judicial
sodna pisarna secretaría f judicial
sodni pisar actuario m; secretario m judicial
sodne počitnice vacaciones f pl judiciales
sodni postopek procedimiento m judicial
sodni pravilnik reglamento m judicial
sodne pristojbine aranceles m pl judiciales
sodna razprava vista f de una causa, sesión f del tribunal
sodni sluga ujier m, alguacil m
sodni sklep (odločitev) decisión f judicial
sodni stroški costas f pl judiciales
sodni zdravnik médico m forense

such [sʌč]

1. pridevnik
takšen, tak; (pred pridevnikom) takó; podoben; (za samostalnikom v množini) kot (as na primer)
tako velik, zelo velik, izreden
pravno zgoraj navedeni, omenjeni

such a takšen
such as takšen kot, tak kot
such a(n) one zastarelo tak in tak, nekdo, neki
Mr. such and such g. Ta in Ta
such being the case ker je stvar tako, ker je takó
such a day! kakšen dan!
such another disaster še ena takšna nesreča
in such or such a place na tem ali onem mestu
no such thing nič takega, ni govora o tem
such was not my idea tega nisem mislil
there are such things take stvari se dogajajo
they gave us such a fright tako so nas prestrašili
we had such sport imenitno smo se zabavali
he said he had lost his way, or some such thing rekel je, da je bil zašel, ali nekaj takega
no such thing as a room was to be had in the whole town v celem mestu ni bilo mogoče najti eno samo sobo
do you think she will believe you? no such thing! mislite, da vam bo verjela? Kje pa! (Kaj še! Ni govora o tem!)
such master, such servant kakršen gospodar, takšen sluga

2. prislov
takó

such a nice day tako lep dan

3. zaimek
takšen, neki takšen
pogovorno isti
trgovina & vulgarno zgoraj omenjeni

arhaično & poetično such as tisti, ki; kdor; vsi
as such kot tak(šen)
all such vsi takšni
and such (like) in takšni, podobni
such or such of ta ali oni od
such as believe that are mistaken tisti, ki to verjamejo, se varajo (motijo)
he is a fool, but I am not such on je bedak, jaz pa nisem
I have a car I can lend you, such as it is imam avto, ki vam ga lahko posodim, kaj prida pa ni

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of

ták, tákšen, kakršen such as
ták, tákšen in ták, tákšen such and such
v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
kot ták, tákšen as such
nekaj ták, tákšenega something like this
nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
na ták, tákšen način in such a way
kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
kakršen oče, takšen sin like father, like son
kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man

tákšen ➞ tak; suchlike

tákšen kot such as
še ena tákšna nesreča another such disaster
nič tákšnega no such thing
tákšna predrznost, nesramnost! such impudence!
kakršen gospodar, tákšen sluga like master, Iike man

taxeōta -ae, m takseót, oblastveni služabnik, sluga ali pomočnik: pozni Icti. — Od tod adj. taxeōticus 3 takseótov: pozni Icti.

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

umilissimo agg.

1. superl. od ➞ umile nadvse ponižen

2.
umilissimo servitore sluga pokoren (nekoč v pismih, danes šaljivo)

vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi

ἀ-κόλουθος, ὁ [Et. ἀ copul. (sm̥) + κέλευθος pot = sopotnik] 1. spremljevalec, služabnik, sluga (služkinja); οἱ ἀκόλουθοι upehanci, zadnje čete, drhal, spremstvo. 2. primeren, skladen, soglasen.

διᾱ́κονος, ὁ, ion. διήκονος 1. sluga, služabnik, strežnik. 2. diakon, služabnica NT.

δμώς, ωός, ὁ [k domare, zähmen] ep. suženj, sluga, hlapec.

δοῦλος 3 hlapčevski, suženjski, podložen, podjarmljen; subst. δοῦλος, ὁ 1. suženj, sluga, hlapec. 2. podložnik.

δρηστήρ, ῆρος, ὁ, fem. δρήστειρα, ἡ ep. ion. sluga, služkinja.

ἐπί-πολος, ὁ poet. služabnik, sluga, strežnik.