Franja

Abreißblock, der, blok s perforiranimi listi

Abreißkalender, der, koledar s perforiranimi listi

abrenuncio moški spol domače zanikanje (zatajitev) s prisego

abrollen

1. kotaliti, odkotaliti, odpeljati (intransitiv se)

2. von einer Rolle: odvijati, odviti (intransitiv se)

3. (vor sich gehen) potekati, odvijati se, dogajati se

4. der Zug: odpeljati

5. den Fuß: stopati s celo nogo

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

abschreiten^* obhoditi, zmeriti s koraki

absetzen

1. (herunternehmen) sneti, snemati, vzeti dol, jemati dol, dati do; Töpfe, jemanden aus seinem Amt, ein junges Tier absäugen: odstaviti (tudi Technik)

2. einen Fahrgast, schweres Gepäck: odložiti, Biologie Eier: odlagati

3. (niederschlagen) usedati (sich se), odlagati (sich se), izločati, izločiti (sich se); Treber: odstranjevati, odstraniti

4. beim Setzen, ein Manuskript: postaviti, eine Zeile: umakniti, zamakniti

5. von der Steuer absetzen uveljavljati davčno olajšavo

6. beim Bauen: zamakniti, stopničasto zidati

7. voneinander absetzen ločevati, razmejiti

8. ein Theaterstück: vzeti s programa

9. sich absetzen Heerwesen, Militär , figurativ umakniti se

10. figurativ es setzt etwas ab batine bodo

Abspritzen, das, škropljenje, pranje s curkom; von Draht: izpiranje

abstoppen (aufhalten) zaustaviti, ustaviti, (verlangsamen) znižati hitrost mit der Stoppuhr: štopati, meriti s štoparico

abwetten jemandem dobiti s stavo (od koga)

abzirkeln odmeriti s šestilom

acaramelado s karamelnim sladkorjem prevlečen; sladek ko cuker

accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

1. božati, gladiti, ljubkovati:
accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

3. gojiti:
accarezzare un proposito gojiti namero

4. pren. laskati:
accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga

accent [aksɑ̃] masculin naglas, poudarek, akcent; naglasni znak; način izgovora, izgovor, izreka; (slikarstvo) krepka poteza s čopičem

accent aigu, grave, circonflexe ostrivec (´), krativec (`), strešica (^)
avoir l'accent anglais imeti angleški akcent (pri govorjenju francoščine)
donner de l'accent à quelque chose dati poudarek čemu, poudariti kaj
mettre l'accent, faire porter l'accent sur quelque chose poudariti kaj, podčrtati
l'accent tombe sur la dernière syllabe poudarek je na zadnjem zlogu

accettata f udarec s sekiro

acchiocciolare

A) v. tr. (pres. acchiōcciolo) polžasto zviti

B) ➞ acchiocciolarsi v. rifl. (pres. mi acchiōcciolo) zviti se (kot polž), zviti se v klobčič, sedeti sklonjeno s pritegnjenimi koleni, skrčiti se

acciabattare

A) v. intr. (pres. acciabatto) drsati s copatami

B) v. tr. pren. na hitro narediti, zmašiti, skrpucati

accionado moški spol igra s kretnjami, kretnje

accivettare v. tr. (pres. accivetto)

1. vabiti ptice s sovo

2. pren. privabiti, zmamiti:
accivettare i gonzi zmamiti lahkoverneže, bedake

accompagner [akɔ̃panje] verbe transitif spremljati (tudi musique); iti s kom

s'accompagner biti spremljan od, zgoditi se istočasno
accompagner un violiniste au piano spremljati violinista pri klavirju
accompagner le repas de (vin) pri obedu piti (vino)
homard masculin accompagné de champagne jastog s šampanjcem
un échec s'accompagne toujours de quelque humiliation neuspeh je vedno povezan s ponižanjem