Franja

spatalē -ēs, f (tuj. σπατάλη) razkošje, luksuz (luksus), naslada: spatale eviravit omnes venerivaga pueros Varr. ap. Non.; subst. Spatalē -ēs, f Spátala = Razkošnica, Naslada, ime nimfe: mammosa Mart., cingula Cymothoe, rarum Galatea monile et gravibus Spatale bacis diadema ferebat intextum Cl.

spatha -ae, f (izpos. σπάϑη)

1. podolgovato široko orodje za mešanje zdravil idr., (lekarniška, lekarnarska) žličica, lopatka, lopatica, kuhalnica, kuhača: Cels., Col., Plin.

2. tkalska, tkalčeva lopatka, lopatica: Sen. ph.

3. širok dvorezen meč brez konice, namenjen za zadajanje močnih udarcev, dvoreznik, sablja, pálaš: Veg., Ap., gladiis ac pilis legionarium, … spathis et hastis auxiliarium sternebantur T.

4. steblo palmovih listov in moškega cveta palmovega drevesa (palme, palmovca): Plin.

5. (s soobl. spathē -ēs, f) kokosova ali datljeva palma (kokosovec, datljevec), sicer imenovana elatē: Plin.

spodóbno decentemente; comedidamente; como es debido

spodobno se obnašati portarse bien (do koga con alg); guardar el decoro
môči spodobno živeti tener para vivir, poder vivir decentemente

spoprijeti se [é] (spoprimem se) spoprijemati se sich [auseinandersetzen] auseinander setzen (mit); (ukrepati) vorgehen (gegen), es aufnehmen mit, den Kampf aufnehmen mit

srčno-žilni sistem stalna zveza
anatomija (o srcu in žilah) ▸ szív- és érrendszer
Sopomenke: kardiovaskularni sistem

srp in kladivo stalna zveza
(simbol komunizma) ▸ sarló és kalapácsNekje ob cesti sem videl viseti komunistično rdečo zastavo s srpom in kladivom. ▸ Valahol az út szélén láttam egy kommunista vörös zászlót sarlóval és kalapáccsal.

stacta -ae, f (Pl., Lucr., Plin.) ali stactē -ēs, f (Pl., Plin., Hier.) (tuj. στακτή) mirina smola, mirino olje, mirin sok; v pl.: sed melior stactis ponatur Achaia murra Col. poet.

stēla -ae, f in stēlē -ēs, f (izpos. στήλη) steber: Char., Macr., Iul. Val. idr., deinde Pan eum deducit in montem, qui vocatur Caeli stela Enn. ap. Lact., insulae sine nominibus multae, celebres vero Isura, Rhinnea et proxima, in qua scriptae sunt stelae lapideae litteris incognitis Plin., insulae ante portum duae Pseudopylae vocantur, interiores totidem Pylae; in altera stelae lapideae litteris ignotis Plin., se autem scribente esse in Tyro Herculis templo stelen amplam e smaragdo Plin., quibusdam eminentibus saxis iussit ascribi atque intra specum per Aegyptiorum adyta collocari, eademque saxa stelas appellans deorum stemmata praecipit continere M.; occ. nagrobni steber, nagrobna plošča, stéla: venimus inter monimenta: homo meus coepit ad stelas facere, sed ego [pergo] cantabundus et stelas numero Petr.

stratiōtēs -ae, m (tuj. στρατιώτης) bot. neka vodna rastl., morda vodna škarjica (Stratiotes aloides Linn.) ali vodna solata, starejše školjkovka (Pistia stratiotes Linn.): Plin. — Ista imenovana tudi stratiōticē -ēs, f: Ap. h.

Sūsa -ōrum, n (τὰ Σοῦσα) Súze (Súza)

1. glavno mesto perzijske pokrajine Suzijane (današnji Huzistan), od Kira naprej zimska prestolnica perzijskih kraljev: Pr., Cu., Plin.; heterocl. acc. sg. Sūsam: Ap.

2. meton. = pokrajina Suzijána: (sc. regio Uxiorum) finitima Susis est Cu. — Od tod
a) subst. Sūsiānē -ēs, f (Σουσιανή) perzijska pokrajina Suzijána (današnji Huzistan): Plin.; od tod zopet subst. Sūsiānī -ōrum, m (Σουσιανοί) Suziján(c)i, preb. pokrajine Suzijana: Cu., Plin.
b) adj. α) Sūsiānus 3 súški, suzijánski: regio Cu. β) Sūsis -idis, f (Σουσίς) súška, suzijánska, meton. pérzijska: Cu., Sid.

Sveti Krištof in Nevis stalna zveza
(država) ▸ Saint Kitts és Nevis

Sveti Tomaž in Princ stalna zveza
(država) ▸ São Tomé és Príncipe

Sveti Vincencij in Grenadine stalna zveza
(država) ▸ Saint Vincent és a Grenadine-szigetek

šiba|ti² (-m) (hiteti) rasen; es eilig haben, sich beeilen, sich sputen

štúk štukatúra stucco, pl -s, -es; stucco work

okrasiti s štúk, štukatúraom to stucco

ta² (ta, to) samostalniško

1. dieser, dieser Mann, diese, diese Frau, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : ta bo že še videl der kann was erleben!)

2. v funkciji osebnega zaimka: er, sie, es … (… že njen oče. Ta je kupil … … schon ihr Vater. Er kaufte …)

3.
ta in ta/ta pa ta der und der, Soundso ➞ → tainta

4.
ta in oni/ta ali oni dieser und jener, dieser oder jener
to in ono dies und das, dies(es) und jenes
| ➞ → to

Tauromenium (Taurominium) -iī, n (Ταυρομένιον) Tavroménij (Tavromínij), mesto na Siciliji (zdaj Taormina): Ci. ep., Plin. — Soobl. Tauromenē -ēs, f Tavroména: O. — Od tod adj. Tauromenitānus (Taurominitānus) 3 tavromén(ij)ski, tavromenitánski (tavrominitánski): civitas Ci., colles, vina Plin., Charybdis Lucan.; pl. subst. Tauromenitānī -ōrum, m Tavromén(ij)ci, Tavromenitánci, preb. Tavromenija: Ci.

Tegea -ae, f ali Tegeē -ēs, f (Stat.) (Τεγέα) Tégea, staro mesto v Arkadiji: L., Mel. — Od tod

1. adj.
a) Tegeaeus (Tegeēus) 3 (Τεγεαῖος) tégejski, tegeájski, pesn. = arkád(ij)ski: Pan V., Pr., limen Val. Fl. = Arcadia virgo O. = Callisto, hči arkad(ij)skega kralja Likaona, parens O. ali sacerdos O. = Karmenta, Evandrova mati, aper O. erimantski merjasec, domus O. Evandrova hiša, volucer Stat. = Mercurius; subst. Tegeaea -ae, f (sc. mulier) Tégejka = Atalanta iz Arkadije: O.
b) Tegeāticus 3 (Τεγεατικός) tégejski, tegeátski: volucer ali ales Stat. = Mercurius.
c) Tegeātis -idis, f (Τεγεᾶτις) tégejska, pesn. = arkád(ij)ska: mater Stat. = Atalanta, capra Sil.

2. subst. Tegeātēs -ae, m (Τεγεάτης) Tegeát, Tégejec, iz Tégee (izhajajoč, izvirajoč, doma): Stasippus Val. Max.; pl. Tegeātae -ārum, m Tegeáti, Tégejci, preb. Tegee: Ci.

tême summit; apex, pl -es, apices; top

tême glave crown of the head; anatomija vertex, pl -es, -ices

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.