Franja

obrestováti to pay interest

obrestováti se to bear (ali to yield) interest
obrestováti se po 5% to bear an interest of five per cent
obrestováti se (figurativno) to bring (ali to yield) a return

obrestováti payer des intérêts

obrestujemo po 5% nous payons cinq pour cent d'intérêts
obrestovati se rapporter des intérêts, porter intérêt

obrestováti

obrestovati komu kaj pagar intereses a alg por a/c
obrestovati se producir un interés (ali una renta)
obrestovati se po 5 % dar un cinco de interés

obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against

obsodíti na globo to fine
vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
pogojno obsodíti to put on probation
obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year

obsodíti sentenciar; condenar

sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)

occiduus 3 (occidere)

1. zahajajoč, v zaton gredoč: sol, Phoebus O., oriens occiduusque dies O., o. nox Stat., sole iam fere occiduo Gell., sidus Amm.

2. meton. zahoden, zapaden, večeren: sol O. (Fast. 5, 558) zahod, zapad, aquae O.; subst. occiduus -ī, m (sc. sol) zahod, zapad (naspr. oriens): Isid.

3. metaf. blizu smrti, „v jamo viseč“, veneč, trhel, trohneč: senecta O., turba Plin.

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures

odbíti deducir (stroške los gastos) ; (udarec) parar ; (napad) rechazar, repeler ; (svetlobo) reflejar ; (odkloniti) rehusar, rechazar, (de)negar

odbiti se (krogla, žoga) rebotar; repercutir
odbiti uro dar la hora
ura je odbila 5 han dado las cinco
gladko je odbil mojo prošnjo rechazó rotundamente mi ruego

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

odletéti (letalo) to take off; to fly away (ali off); to take wing

odleteti ob petih zjutraj to start the flight at 5 a.m.

odstótek per cent; percentage

po 5 odstótkov (5%) letno at 5 per cent per annum
zmanjšati za 50% ali več to reduce by 50 per cent or more

oktob|er [ó] moški spol (-ra …) der Oktober
5. oktobra am fünften Oktober
oktobra im Oktober
konec/začetek oktobra Ende/ Anfang Oktober

omni-genus¹, acc. = omne genus vsake vrste, vsakovrsten, najrazličnejši: avibus omnigenus oppletae Varr., intra retem aves sunt omnigenus, maxime cantrices, ut lusciniolae ac merulae, quibus aqua ministratur per canaliculum, cibus obicitur sub retem Varr., reddita natura et variis sunt praedita (sc. principia coloris) formis, e quibus omnigenus gignunt variantque colores Lucr. (gl. še 2, 817; 4, 732; 5, 419; po nekaterih izdajah povsod omne genus), homo nobis familiaris … dat mihi librum grandi volumine doctrinae omnigenus, ut ipse dicebat, praescatentem Gell., Aristotelis libri sunt, qui problemata physica inscribuntur, lepidissimi et elegantiarum omnigenus referti Gell., me fateor uno chartario calamo me reficere poemata omnigenus apta virgae, lyrae, socco, coturno … Ap.

Orōsius -iī, m Orózij, s celim imenom Paulus Orosius Pavel Orozij, Hispanec, lat. zgodovinopisec in krščanski duhovnik v začetku 5. stoletja po Kr., sodobnik in častilec sv. Avguština: Eccl.

oslepáriti to swindle (koga someone)

oslepáriti koga za kaj to cheat someone out of something
osleparil me je za 50 funtov he swindled (ali cheated) me out of fifty pounds, žargon he ripped me off for fifty quid
biti osleparjen to be swindled, (žargon) to be sold a pup
osleparili so ga za 5 funtov (žargon) he was stung for a fiver

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco

ostracodermus 3 (gr. ὀστρακόδερμος) ki ima črepinjasto trdo kožo ali lupino; subst. ostracoderma -ōrum, n ali ostracodermae -ārum, f lupinarji: Plin. Val. (5, 13 in 5, 16, kjer najdemo v nekaterih izdajah ostragoderinas).

òvršine ž mn. gl. ovršina 4. in ovršina 5.

pace¹ [péis] samostalnik
korak, koračaj (tudi figurativno dolžinska mera)
hoja; hitrost, tempo; korak, drnec, kljusanje (konja)

at a great (ali spanking) pace v hitrem tempu
pace for pace korak za korakom
to go the pace hitro iti (hoditi), figurativno veselo živeti, zapravljati
to hit the pace hiteti
to keep pace with iti v korak s čim
figurativno to put s.o. through his paces preizkusiti koga; dati komu priložnost, da pokaže svoje zmožnosti
to quicken one's pace pospešiti korak
to set the pace diktirati tempo
to show one's paces pokazati svoje zmožnosti
geometrical (ali great) pace 5 čevljev (1,524 m)
vojska ordinary pace navadni korak
vojska quick pace hitri korak

page¹ [paž] féminin stran (v knjigi); figuré list

en page 5 na strani 5
page blanche, vierge nepopisana, nenatiskana, prazna stran
page sportive, de titre športna, naslovna stran
page de droite, impaire desna, liha stran
première page naslovna stran
page d'annonces, de publicité stran za oglase, za reklamo
mise féminin en pages (typographie) lomljenje stavka
une page de l'histoire est tournée začenja se nova stran, nov list zgodovine
commencer en (belle) page začeti z novo (desno) stranjo
être à la page (figuré, familier) biti na tekočem o tem, kar se dogaja, se dela
être page blanche (figuré) biti nepopisan list
être payé à la page biti plačan od strani
écrire une page glorieuse, sanglante napraviti slavno (junaško), krvavo dejanje, ki bo prišlo v zgodovino
tourner la page (figuré) pozabiti preteklost; preiti k drugi stvari