Franja

Zadetki iskanja

  • perdición ženski spol poguba, propad; religija večno pogubljenje; razuzdano življenje

    correr a su perdición drveti v (lastno) pogubo; priti na beraško palico
  • prȅdživot m prejšnje življenje
  • privacy tujka angl. f invar. zasebnost, zasebno življenje:
    difendere la propria privacy varovati svoje zasebno življenje
  • Privatleben, das, zasebno življenje
  • probìjāč -áča m
    1. prebijač, prebijalo
    2. kdor se trdo prebija skozi življenje
  • promouvoir* [prɔmuvwar] verbe transitif povišati (v službi), imenovati (quelque chose za kaj); figuré izvesti; poklicati v življenje; pospeševati

    il a été promu général de division bil je povišan, imenovan za divizijskega generala
    le ministre l'a promu à un haut poste minister ga je povišal na visoko (službeno) mesto, položaj
    promouvoir la recherche scientifique pospeševati znanstveno raziskovanje
  • pròpasti pròpadnēm
    1. propasti, prepasti: propasti na izborima
    2. pasti mimo, skozi: brašno je propalo kroz sito
    3. pogrezniti se: u zemljotresu propale su mnoge kuće
    4. ekspr. propasti, pogoreti: govornik je propao svojim govorom
    5. izgubiti življenje: mnogi su propali u ratu
    6. priti na nič: u privrednoj krizi mnoga su preduzeća, poduzeća propala
    7. splavati po vodi: propale su mu sve nade; propali su mu lijepi planovi
    8. končati se, pogubiti se: sve je propalo ove godine
    9. v zemljo se vdreti: propasti od stida
    10. izginiti: propasti bez traga
    11. izpriditi se: sin mu je propao
  • prōtēlō -āre -āvī -ātum (prōtēlum)

    1. (od)poditi, odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), v beg (po)gnati (poganjati), zapoditi, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): tertio Romanos impetu suo equites Sis. ap. Non., patriā protelātum esse saevitiā patris Turpilius ap. Non., ne te iratus suis saevidicis dictis protelet Ter., exitium commune Ap., cladem de vestris manibus Ap.

    2. metaf.
    a) spraviti, pripeljati, privesti, dovesti kam: aliquem in portum divinae clementiae Tert., ignorantiam in occasionem Tert.
    b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, kaj: diem, causam, litem Icti.
    c) podaljš(ev)ati komu življenje, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) življenje komu: sescenta milia hominum protelavit Tert.
  • psychisme [psišism] masculin duševno življenje

    psychisme conscient (supérieur), inférieur zavestno, podzavestno duševno življenje
    psychisme instinctif živalsko življenje
  • psychology [saikɔ́lədži] samostalnik
    psihologija, dušeslovje; mentaliteta, duševno življenje
  • putaísmo, putanismo moški spol vulgarno vlačugarstvo, vlačugarsko življenje; vlačuge
  • quick3 [kwik] samostalnik
    živo meso
    britanska angleščina živa meja
    figurativno življenje
    ameriško živo srebro

    the quick and the dead živi in mrtvi
    to cut (ali sting, touch) s.o. to the quick zadeti koga v živo
    to the quick popoln
    he is a Tory to the quick je skozi in skozi torijevec
  • racket2 [rǽkit]

    1. samostalnik
    (peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
    domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
    ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
    ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
    sleng poklic, stroka

    a man in my racket sleng človek mojega poklica
    it's a racket to je čista goljufija (prevara)
    to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
    to be in on the racket skrivaj držati s kom
    to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
    to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

    2. neprehodni glagol
    delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
    živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati
  • rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

    I. splošno tj. v pravem pomenu

    1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

    2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

    3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

    4. occ.
    a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
    b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
    c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

    5. metaf.
    a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
    b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels.

    II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

    1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

    2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

    3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
    a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
    b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

    4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

    5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

    6. metaf.
    a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
    b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
    c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
    d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
    e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
    f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

    Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.
  • reanimate [ri:ǽnimeit] prehodni glagol
    zopet oživiti, zopet vrniti v življenje; poživiti
    neprehodni glagol
    zopet oživeti
  • recall2 [rikɔ́:l] prehodni glagol
    nazaj poklicati, odpoklicati (poslanika itd.); preklicati, razveljaviti (sodbo); v spomin (si) poklicati, spomniti (se), zopet oživiti (čustva), poklicati v življenje; nazaj vzeti (darilo)

    until recalled do preklica
    to recall s.o.'s attention to sth. zopet obrniti komu pozornost na kaj
    to recall to life zopet oživiti
    to recall the past poklicati si preteklost v spomin
    to recall s.o. to his duty spomniti koga na njegovo dolžnost
  • reclusion [riklú:žən] samostalnik
    samota, osamljenost, samotarstvo, ločenost od sveta; puščavništvo, puščavniško življenje
  • réclusion [reklüzjɔ̃] féminin osamljenost, samotarsko življenje; zapor

    dix ans de réclusion deset let zapora
    réclusion perpétuelle, à vie dosmrten zapor (v kaznilnici)
  • regalo moški spol darilo; poslastica, pojedina, gostija; bujnost, razkošnost, razkošno življenje, zabava, veselje; prijetnost; nega, strežba; brezplačni izvod (knjige)

    regalo de boda, regalo nupcial poročno darilo
    regalo de Navidad božično darilo
    caballo de regalo paradni konj
    vivir con regalo živeti v razkošju
    duerme que es un regalo spi, da je veselje
    el género está a precio de regalo blago je pol podarjeno
    le hago regalo de ello podarim Vam to
  • religion [rilídžən] samostalnik
    vera, veroizpoved, verstvo, religija; častna, sveta dolžnost, stvar časti; (redko) opravljanje verskih obredov; religioznost, pobožnost; meništvo, redovništvo, redovniški red, redovniško življenje

    established religion priznana veroizpoved, državna vera
    to be in religion biti redovnik, -ica
    to enter into religion postati redovnik ali redovnica (nuna)
    to get religion postati pobožen, spreobrniti se
    to make a religion to do (of doing) s.th. smatrati za svojo sveto dolžnost (da nekaj naredimo)