Franja

prō-vīvō -ere -vīxī (prō in vīvere) naprej (dalje) živeti, životariti: nondum is dolor exoleverat, cum de Agrippina auditum, quam interfecto Seiano spe sustentatam provixisse reor et, postquam nihil de saevitia remittebatur, voluntate exstinctam T.

quarantine¹ [kwɔ́rənti:n] samostalnik
karantena, varnostna zapora
figurativno izolacija
pravno doba 40 dni, ko sme vdova nemoteno živeti v hiši svojega pokojnega moža, vdovina pravica do tega

to put under quarantine karantenirati
in quarantine v karanteni

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

racket² [rǽkit]

1. samostalnik
(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
sleng poklic, stroka

a man in my racket sleng človek mojega poklica
it's a racket to je čista goljufija (prevara)
to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
to be in on the racket skrivaj držati s kom
to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

2. neprehodni glagol
delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati

ráskošiti se -īm se razkošno živeti, uživati

relive [ri:lív] neprehodni glagol
zopet oživeti, zopet živeti
prehodni glagol
še enkrat (nekaj) preživeti; zopet doživeti

reminisce [reminís] neprehodni glagol
pogovorno spominjati se, prepuščati se spominom, živeti v spominih, govoriti o preteklosti

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

retrospect [rétrouspekt]

1. samostalnik
pogled nazaj, v preteklost; vračanje, poseganje nazaj (to na, v)
odnos, razmerje; retrospektivna sila, retroakcija

in retrospect gledajoč nazaj
in the retrospect v spominu

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
nazaj gledati; razmišljati o; živeti v spominih; poklicati v spomin; napotiti (to na)

revel [revl]

1. samostalnik
glasno, bučno, razuzdano veseljačenje, popivanje, gostija, krok(arija)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
bučno, razuzdano veseljačiti, se zabavati; gostiti se, popivati, prirediti gostijo; ponočevati, krokati; razkošno živeti; predajati se (in čemu)
uživati (v čem), pasti se

to revel away zafračkati (denar), zapravljati

re-vīvō -ere (—) -victūrus (re in vivere) zopet (znova, ponovno, spet) živeti: Paul. Nol., ausasque natas fraude deceptas mea secare membra non revicturi senis Sen. tr.

revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se

revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado

Romanize [róumənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
romanizirati, porimljaniti, poromaniti, napraviti rimsko, dati rimske lastnosti, napraviti rimskokatoliško; postati rimski, živeti po rimskem načinu, postati rimokatolik

romanize (Greek words) pisati ali tiskati z antikvami (grške besede)

rub on neprehodni glagol
pot si utirati; razumeti se (z), živeti v kar dobri slogi (z)

I manage to rub on grem lepo počasi svojo pot naprej
I think they rub on mislim, da se dobro razumejo

ruralize [rúərəlaiz] prehodni glagol
dati podeželsko, provincialno zunanjost; napraviti kmečko, vaško
neprehodni glagol
živeti na deželi, na kmetih; iti na deželo, na kmete; dobiti kmečki značaj; pokmetiti se

rūrō -āre in rūror -ārī (rūs) živeti na kmetih (podeželju), kmetovati, ukvarjati se s poljedeljstvom: dum ruri rurant Pl., dum in agro studiosius ruror Varr.

rusticar [c/qu] živeti na deželi

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

scavallare v. intr. (pres. scavallo)

1. hrupno se poditi

2. pren. živeti razvratno, razbrzdano