Franja

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

osípati (se) to shed

osípati (se) se to fall off
vrtnice se osipljejo the roses are shedding their petals, the roses shed their leaves
žito se osiplje the corn is going (ali has gone) to seed

otépati, otêpsti battre, débarrasser de, chasser de; repousser, refuser; agiter

otepati se se débattre, essayer de se débarrasser de, se défendre, résister à
otepati žito battre les céréales
otepati neumnosti (figurativno) dire des bêtises
otepati se z vsakdanjimi skrbmi se débattre avec ses soucis quotidiens
otepati se z angleščirto s'échiner (ali se donner beaucoup de mal) avec son anglais
besno se otepati se débattre comme un beau diable (ali un forcené)
otrok se otepa zdravil l'enfant repousse (ali refuse) les médicaments
pes je veselo otepal z repom le chien agitait joyeusement sa queue
sneg otepati s čevljev faire tomber la neige de ses souliers

ozimn|i (-a, -o) agronomija in vrtnarstvo Winter- (rž der Winterroggen)
ozimno žito das Wintergetreide, die Winterung, der Winterweizen

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

pīstrīna -ae, f (pīstor) = pīstrīnum stavba, kjer se melje žito ter peče kruh in pecivo, mlin in obenem tudi pekarna: media est pistrina Luc. fr., pilum, quod eo far pisunt, a quo ubi id fit dictum pistrinum (L et S inter se saepe locum commutant), inde post in urbe Lucili pistrina et pistrix Varr., e siligine lautissimus panis pistrinarumque opera laudatissima Plin., pistrinum neutraliter dicitur; sed Lucilius XVI feminine extulit „media est pistrina“, ad tabernam referens, ut caupona dicitur Char.

pláti puiser, écoper; ondoyer, flotter; palpiter, battre

srce polje le cœur palpite (ali bat)
plati žito vanner

pogánjati (tehnika) actionner, entraîner, propulser, mettre en marche; pousser, donner une impulsion à, faire mouvoir, faire avancer

poganjati korenine (pro)jeter des racines, germer
listje znova poganja les feuilles repoussent
žito poganja le blé pousse
poganjati se (figurativno) chercher à atteindre quelque chose, aspirer à quelque chose

pogánjati propulsar; hacer avanzar; poner en movimiento ; teh impulsar; accionar

poganjati popke (cvete, korenine) echar botones (flor, raíces); (žito) brotar

poležan (-a, -o) niederliegend
poležano žito das Lagergetreide

poležáti (v postelji, počivati) to lie in; to have a liedown

ob nedeljah rad poleži he likes to lie in on Sundays
po kosilu navadno malo poleži he usually has a short lie-down after lunch; to crease (ali crumple) something by lying on it; (veter žito) to beat down, to lodge

pováljati to roll

pováljati meso v drobtinah to roll meat in breadcrumbs, to cover meat with breadcrumbs, to crumb; (obleko) to rumple, to ruffle; (testo) to roll out (zelo tanko very thin)
pováljati trato to roll a lawn; (žito) to lodge; (žensko) vulgarno to screw

požéti faire (ali finir) la moisson, récolter , figurativno recueillir

požeti aplavz (odobravanje), pohvalo recevoir des applaudissements, des éloges
požeti letino faire la moisson
požeti plodove svojega dela recueillir le fruit de son travail
požeti žito récolter le blé

požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie)

prerešetán (-a -o) adj.

1. vagliato, ponderato; agr. setacciato:
prerešetano žito grano setacciato

2. crivellato (di pallottole)

presípati (-am) | presúti (-újem) imperf., perf. versare, passare (altrove):
presipati žito v vrečo versare il grano nel sacco

prevéjati vanner

prevejati žito remuer (ali vanner) le blé

prída

A) adj. inv. (navadno z nikalnico) di poco valore, cattivo, non buono:
ne biti (kaj) prida, biti malo prida essere di poco valore, cattivo, non buono
fant ni prida è un poco di buono
ta knjiga ni dosti prida il libro è pessimo, una schifezza

B) prída adv. (v nikalnih stavkih)
žito ni prida obrodilo il raccolto del grano è stato (piuttosto) scarso
ni se kaj prida spremenil non è cambiato affatto

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

pšenica samostalnik
1. Triticum (žito) ▸ búzaPovezane iztočnice: navadna pšenica

2. (zrnje) ▸ búza