Franja

tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
(familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
tourner au tragique obrniti se na tragično

trauervoll žalosten

traurig žalosten; (kümmerlich) beden; ein trauriges Gesicht machen žalostno se držati; traurig stimmen razžalostiti

trist turoben, žalosten

trist -ă (-şti, -ste) adj.

1. žalosten

2. otožen; turoben

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

triste agg.

1. žalosten, pobit, nesrečen

2. ekst. neprijeten, grenek

triste žalosten, potrt; mračen, temen, temačen; bolesten, bridek

triste desenlace žalosten izid, fig smrt
está triste (on) je žalosten
es muy triste to je zelo žalostno
de ambiente triste žalostno razpoložen
ponerse triste žalosten ali otožen postati

tristful [trístful] pridevnik
žalosten, otožen

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trübe moten, kalen; Licht: moten; Wetter, Himmel: oblačen; (traurig) žalosten, žaloben; Geschäfte: kalen; im trüben fischen figurativ ribariti v kalnem

tugàljiv -a -o
1. žalosten: -o lice
2. kočljiv: -o pitanje
3. preobčutljiv, alergičen: na muhe je bio strašno tugaljiv

tȕrōban -bna -o
1. mračen, čemeren: -o nebo, vrijeme
2. žalosten, potrt

tȗžan -žna -o
1. otožen, žalosten: -i glasovi
2. žalen, žalni: -i zbor
3. nebogljen, ubog: što ću ja tužan

uncheerful [ʌnčíəful] pridevnik
žalosten, potrt; nevoljen, nerad

unmirthful [ʌnmə́:ɵful] pridevnik
nevesel, neveder, otožen, žalosten

ùzdertiti se -īm se postati zaskrbljen, žalosten

vâjan -jna -o
1. žalosten: plačem s tvoje muke vajne
2. dol. vâjnī -ā -ō dozdevni: vajni borci za slobodu

wailful [wéilful] pridevnik
tarnajoč, tožeč; otožen, žalosten

wailing [wéiliŋ]

1. samostalnik
tarnanje, javkanje

wailings; množina of despair kriki obupa
Wailing Wall, Wailing Place zid žalovanja (Židov v Jeruzalemu)

2. pridevnik (wailingly prislov)
tarnajoč; žalosten; nesrečen