Franja

sȕštī -ā -ō, sûštī -ā -ō (csl.) pravi, resnični, živi: on je sušti otac; ona je -a slika materina; -a istina živa resnica; -a dobrota

tableau množina tableaux [tǽblou, -ouz] samostalnik
slika
figurativno slikovit opis ali prikaz; skupinska slika
figurativno slikovit prizor; uradni seznam, popis, register
britanska angleščina dramatična situacija

tableau! kakšna slika!
tableau vivant živa slika

tableau [tablo] masculin slika; (= tableau noir) (šolska) tabla; plan; tabela; seznam; pregled; razpredelnica; prizor, scena; opis

sous forme de tableau tabelaričen
tableau d'affiches deska za lepake
tableau de bord kontrolne naprave na letalu, v avtu
tableau chronologique kronološka tabela
tableau de distribution (él) stikalna plošča
tableau d'avancement seznam oseb, predloženih za napredovanje
tableau d'honneur seznam najholjših dijakov
tableau idyllique idiličen prizor
tableau de lots seznam dobitnikov
tableau de pose tabela za osvetlitev (photographie)
tableau de la maladie, nosographique bolezenska slika
tableau de publicité reklamna tabla
tableau récapitulatif, synoptique pregledna tabela, preglednica
tableau de roulement tabela turnusov, izmen
tableau de service službeni plan
tableau statistique statistična tabela
tableau des tirages plan (loterijskega) žrebanja
tableau vivant živa slika
pour achever le tableau da bo slika popolna, da bo mera polna
collectionner des tableaux zbirati slike
être inscrit au tableau d'honneur biti vpisan v seznam najboljših učencev, dobiti nagrado ob koncu šolskega leta kot najboljši učenec v razredu
faire un tableau fidèle des événements dati veren opis dogodkov
c'est, il y a une ombre au tableau (figuré) v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost, napaka
miser sur deux tableaux staviti na dve karti
drame masculin en trois actes et dix tableaux drama v treh dejanjih in 10 slikah
vieux tableau (populaire) pretirano našminkana stara ženska

tež|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
lastna teža die Totlast, totes Gewicht
lastna teža praznega vozila das Leergewicht
specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
… teže Gewichts-
(kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
carina po teži blaga der Gewichtszoll
izguba na teži die Leckage
primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
kar se teže tiče gewichtsmäßig
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight

téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol

brez teže sans poids, sans importance
atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
(boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
koristna teža poids utile
molekularna teža poids moléculaire
nakladalna teža charge limite
presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
specifična teža poids spécifique
telesna teža poids (du corps)
živa teža poids vif
imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
presegati težo dépasser le poids
prodajati po teži vendre au poids

téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f

atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
presežna teža exceso m de peso
težka teža (šp) peso pesado
svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
imeti težo tener peso
pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
presegati težo exceder el peso
prodajati po teži vender al peso

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

trnast (-a, -o) (porasel s trni) dornig, bedornt, stachelig, bestachelt, dornenbesetzt, Dornen- (grm der Dornenstrauch, živa meja die Dornenhecke); figurativno dornenvoll; rastlinstvo, botanika v obliki trna: stachelförmig, dornförmig

tŕnov épineux

trnov grm buisson moški spol épineux (ali d'épines)
trnova krona couronne ženski spol d'épines
trnova živa meja haie ženski spol d'épines

tŕnov espinoso

trnov grm zarzal m, zarza f
trnova krona corona f de espinas
trnova pot senda f espinosa
trnova živa meja seto m espinoso

uterus -ī, m (prim. skr. udáram trebuh in gr. ὑστέρα materino telo)

1. telo, podpopje, trebušje, trebuh, occ. materino telo, maternica: Pl., Varr., V. idr., gravis, plenus O., matris Cels. ali maternus Sen. ph., diva potens uteri Lucina O. porodna boginja, laborantes utero puellae H. v porodnih bolečinah, utero fetum ferre O., uterum gerere Cels. (o ženskah) biti noseča, (o živalih) biti breja: Plin. idr., quae te beluam ex utero, non hominem fudit Ci. ap. Serv.

2. meton.
a) porod, rojevanje, rojstvo: facilior Plin., uno utero Icti.
b) telesni plod (sad): pars septima uteri nostri O., subiectus servitio uxoris uterus T. sin.
c) pren. uteri zemeljski odevki, zemeljski mešički, zemeljske lupine, zemeljske ovojnice, iz katerih so baje nastala prva živa bitja: crescebant uteri terram radicibus apti Lucr.

3. metaf. trebuh = notranjost, notranjščina, bok, bočína, vzboklina, izboklina (kake posode, ladje): Col., naves lato utero T., utero (sc. equi lignei) percusso V.

Opomba: Soobl. uter -erī, m: Caecil. ap. Non.; uterum -ī, n: Pl., Afr. ap. Non., Ap., Gell.

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo

vakcin|a ženski spol (-e …) medicina die Vakzine, der Impfstoff (Salkova Salk-Vakzine, živa Lebendimpfstoff)
cepljenje s Salkovo vakcino die Salk-Impfung

varovaln|i (-a, -o) Schutz- (predpis die Schutzvorschrift, lak der Schutzlack, nasip der Schutzwall, film der Schutzfilm, pokrov der Schutzdeckel, ukrep die Schutzmaßnahme, funkcija die Schutzfunktion, plast die Schutzschicht, učinek die Schutzwirkung, letev die Schutzleiste, mreža das Schutzgitter, obveza der Schutzverband, ograja das Schutzgeländer, prilagoditev die Schutzanpassung, streha das Schutzdach, živa meja die Schutzhecke, naprava die Schutzeinrichtung), Schon- (plast die Schonschicht); živalstvo, zoologija Schutz- (barve die Schutzfärbung, oblačilo Schutztracht, znaki Schutztracht)
| ➞ → maskirni, svarilni

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

vēnātiō -ōnis, f (vēnārī)

1. lov: Plin. iun., Iust. idr., aucupium atque venatio Ci., (sc. Suebi) multum sunt in venationibus C.

2. metaf. živalska gonja, pregon živali, boj z zvermi v cirkusu in amfiteatru: Suet., Gell., ludorum venationumque apparatus Ci.; meton. zveri (živali) za gonjo: Sen. ph.

3. meton.
a) živa divjačina: Col. idr., saeptum venationum Varr. divjačinska obora, frequens ibi et varia venatio Plin. iun.
b) ustreljena divjačina (= caro ferina), ulov, lovski plen: Lamp., capta L., tam varia et multa venatio L., omnis avis, omnis venatio Cels.

verig|a³ ženski spol (-e …) figurativno die Kette ( biologijadihalna Atmungskette, hladilna Kühlkette, infekcijska medicina Infektkette, luči Lichterkette, prehrambena Nahrungskette, trgovinska Handelskette, živa Menschenkette)

víden¹ (-dna -o) adj.

1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
vidna osebnost un personaggio in vista

3. fiz. visibile:
vidni spekter spettro visibile

4. grad.
vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo