Franja

Zadetki iskanja

  • apocopa -ae, f: Prisc., in apocopē -ēs, f: Prob. idr. slovničarji (gr. ἀποκοπή) odpah, slovnična podoba, če se odpahne koncu besede kaka črka ali zlog (npr. bonu' nam. bonus, do' nam. domum).
  • B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!
  • bēta2, n, indecl. (βῆτα) beta (= b), druga črka gr. alfabeta: hoc discant omnes ante alpha et beta Iuv. še pred abecedo, še preden se učijo brati; pren. = drugi: beta togatorum Mart. — Soobl. bēta -ae, f: Aus.
  • bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n

    1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).

    2. pren.
    a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
    b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh.
  • bodoniano agg. tisk Bodonijev, bodonijevski:
    carattere bodoniano črka bodoni
    legato alla bodoniana kartoniran
  • C, c, tretja črka lat. abecede; sprva je označevala soglasnika k in g in je ustrezala gr. gami (Γ, γ). Pismenka G je bila šele ok. l. 234 sprejeta v lat. abecedo. Kot kratica:

    1. C. = Gaius in = Gaia.

    2. C. na sodniških glasovnicah = condemno obsojam; od tod littera tristis Ci.

    3. C. na napisih = centuria, centurio, civis, cohors, collegium, colonia, coniunx idr.: C. R. = civis Romanus.

    4. C kot znak za število = centum.
  • canine [kéinain, kǽnain] pridevnik
    pasji

    canine letter črka r
    canine madness pasja steklina
    canine appetite (ali hunger) volčja lakota
    canine tooth podočnjak
  • capital1 [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
    glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

    capital city glavno mesto
    capital fellow fant od fare
    capital goods proizvodna sredstva
    capital offence (ali crime) hudodelstvo
    capital letter velika črka, velika začetnica
    capital punishment smrtna kazen
    capital ship bojna ladja, križarka
    capital levy davek iz imovine
    capital and labour delodajalci in delojemalci
  • capital, e, aux [-tal, to] adjectif glaven, poglaviten; bistven; juridique smrten

    crime masculin capital težak zločin (ki se kaznuje s smrtjo)
    ennemi masculin capital smrtni sovražnik
    lettre féminin capitale velika črka
    péché masculin capital (religion) smrten greh
    peine féminin capitale smrtna kazen
    sentence féminin capitale smrtna obsodba
    ville féminin capitale glavno mesto, prestolnica
  • capital glaven, poglaviten

    ciudad capital glavno mesto
    delito capital hud zločin
    enemigo capital smrten sovražnik
    error capital temeljna zmota
    letra capital velika začetna črka
    pecado capital smrten greh
    pena capital smrtna kazen
  • cappa1, n, indecl. (κάππα) gr. črka kapa (Κ, κ): Aus.
  • chī, n, indecl. (τὸ χῖ) hi (χ, Χ), 22. črka gr. alfabeta: Paul. Nol.
  • čŕkica (-e) f dem. od črka piccola lettera; pren.
    ne sporočiti niti črkice non riferire un'acca
  • D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

    1. D. = Decimus (rimsko ime).

    2. a. d. = ante diem.

    3. D. M. = Diis Manibus.

    4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

    5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.
  • delta -ae, f ali delta, indecl. n (δέλτα) delta = Δ, četrta črka grškega alfabeta: Mel., Aus.; pren. Delta, indecl. n Delta, del Egipta med Nilovimi rokavi: Auct. b. Alx., Mel., Plin.
  • descending [diséndiŋ] pridevnik
    ki se spušča, ki pada

    descending letter črka, ki se piše deloma pod črto (npr. g, j)
  • double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

    double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
    double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
    double fenêtre féminin dvojno okno
    double menton masculin dvojna brada, podbradek
    double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
    double sens masculin dvojen pomen
    doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
    double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
    à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
    à double entente, à double sens dvoumen
    à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
    en double v dvojniku
    au double dvojno (plačati)
    fait en double napisano v dvojniku
    agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
    étoffe féminin double face dvostransko blago
    fleur féminin double polnocvetna cvetlica
    lettre féminin double podvojena črka
    homme masculin à double face hinavec, licemerec
    partie féminin double dvojno knjigovodstvo
    prise féminin double (él) dvojno stikalo
    voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
    avoir en double imeti v dvojniku
    faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
    faire double emploi biti odveč
    fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
    gagner le double zaslužiti dvakrat več
    jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
    mener une double vie živeti dvojno življenje
    mettre en double enkrat na dvoje preganiti
    mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
    mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
    se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
    parier double contre simple staviti 2: 1
    payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
    voir double videti dvojno
  • dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
    glasba dvojni šalmej der Diaulos
    dvojna luč das Zwielicht
    dvojna točka matematika der Doppelpunkt
    dvojna vez kemija die Doppelbindung
    dvojne soli kemija Doppelsalze množina
    dvojna plast elektrika die Doppelschicht
    dvojni lom fizika die Doppelbrechung
    z dvojnim dnom doppelbödig
    z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
    z dvojno steno doppelwandig
    igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
    dvojno videti doppelt sehen
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
  • E, e peta črka lat. abecede, drugi samoglasnik, ki so ga starodavniki, zlasti v ljudskem jeziku, postavljali tudi namesto i, npr. leber, magester, Menerva = liber, magister, Minerva, gl. Q. (I, 4, 17),vea = via, gl. Varr. (Rerum rust. lib. I, 2, 14). — Kot kratica:

    1. E. = est ali ego ali exercitus ali emeritus ali evocatus.

    2. E. M. V. = egregiae memoriae vir.

    3. E. P. = equo publico.

    4. E. Q. R. = eques Romanus.

    5. ER. = eres (= heres).
  • F, f šesta črka lat. abecede, glasovno = gr. φ (prim. fama = φήμη, Fabius = Φάβιος). Kot kratica je F = Filius, a tudi, poseb. na nagrobnih spomenikih, = Fecit, npr. V. F. (= vivus fecit); od tod F F. = Fecerunt; potem = Fidelis ali Felix kot ime legij (F. F. = Flavia Fidelis). F. C. = Faciundum Curavit. F. I. = Fieri Iussit. F. L. = Flavius, Flaviā tribū. FL. P. = Flamen Perpetuus. FR. ali FRU. = Frumentum, Frumentarius.