Franja

lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel

lūnō -āre -āvī -ātum (lūna) polmesečno, mesečasto (u)kriviti, (u)sločiti, upogniti (upogibati): arcum, genu O., acies geminos in arcus Pr.; od tod pt. pf. lunātus 3

1. lun(ič)ast, polmesečen, polmesečast, srpast: Front., Cl., Pall., peltae V., figura Cels., cauda delphinorum Sen. tr., classis Lucan., ferrum Lucan. srpast meč, ferramentum Col., iuba Mart., flexus, arma Sil., aequora Stat.

2. metaf. s slonokoščenim mesecem okrašen (nakičen); prim. luna1 3. c): planta Mart., pellis Mart. čevelj.

mávčen (-čna -o) adj. di gesso; gessato:
mavčni ovratnik minerva
mavčna malta malta di gesso
mavčna obveza benda gessata
mavčni čevelj ingessatura del piede
mavčni model modello in gesso
um. mavčni kip gesso
grad. mavčni obok volterrana

muj|a ženski spol (-e …)
z mujo mit Ach und Krach, mit Müh und Not
brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

múja trouble; pains pl; effort

brez múje se še čevelj ne obuje you can't make an omelette without breaking eggs

múja (-e) f impegno, sforzo, fatica:
z veliko mujo a gran fatica
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

nogometn|i [é] (-a, -o) šport Fußball- (čevelj der Fußballschuh, klub der Fußballverein, der Fußballklub, pokal der Fußballpokal, trener der Fußballtrainer, igrišče der Fußballplatz)

òbuća ž obutev: ne biti vrijedan, vredan kome -u odriješiti, odrešiti ne biti vreden komu čevelj odvezati

obu|ti (-jem) obuvati (einen Schuh/Stiefel/Strumpf, eine Socke, Schuhe/Stiefel/Strümpfe/Socken) anziehen (se sich)
|
figurativno brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

odvézati to unbind, to untie; to undo; to unlace, to unstring, to unloose (ali to unloosen), to unfasten; to release; to absolve (od from)

čevelj se ti je odvezal your shoe has come undone
odvézati koga njegove prisege to release someone from his oath
vino mu je odvezalo jezik his tongue was loosened by drink

okovan (-a, -o) genagelt, Nagel- (čevelj der Nagelschuh)

omelet(te) [ɔ́mlit] samostalnik
omleta

savoury omelet(te) omleta z zelenjavo
sweet omelet(te) omleta z marmelado
figurativno one's can't make an omelet(te) without breaking eggs brez truda in muje se še čevelj ne obuje

oreja ženski spol uho, uhelj; sluh; oslovsko uho (v knjigi)

pabellón de la oreja ušesna mečica
oreja de zapato jezik pri čevlju
zapato de oreja čevelj na zaponko
conceder la oreja (bikob) odrezano uho usmrčenega bika podeliti bikoborcu kot častno nagrado
tirar (de) la oreja, tirar las orejas za ušesa (po)vleči
con las orejas gachas s povešenimi ušesi
aguzar las orejas z ušesi striči, na ušesa vleči
bajar las orejas ponižno ubogati
haber visto las orejas al lobo uiti veliki nevarnosti
hacer orejas de mercader gluhega se narediti
rasgarse las orejas za ušesi se (po)praskati
me suenan las orejas v ušesih mi zveni
taparse las orejas ušesa si (za)mašiti

ortopédski orthopaedic

ortopédski čevelj surgical boot (oziroma shoe)
ortopédsko prislov orthopaedically
ortopédski vložek surgical sock

otrošk|i [ó] (-a, -o) kindlich; (otročji) kindhaft, kindisch; Kinder- (avtomobil das Kinderauto, čevelj der Kinderschuh, dodatek der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld, die Kinderbeihilfe, glasek die Kinderstimme, grob das Kindergrab, jedilni pribor das Kinderbesteck, krožnik der Kinderteller, sedež der Kindersitz, smeh das Kinderlachen, stolček der Kinderstuhl, svet die Kinderwelt, voziček der Kinderwagen, zbor der Kinderchor, bolezen die Kinderkrankheit, igra das Kinderspiel, oblačila Kindersachen množina, die Kinderkleidung, Kinderbekleidung, risba die Kinderzeichnung, soba das Kinderzimmer, sanje der Kindertraum, gledališče das Kindertheater, pohištvo Kindermöbel množina, prijateljstvo die Kinderfreundschaft, vera der Kinderglaube)
otroška ritka der Kinderpopo (tudi figurativno)

Oxford [ɔ́ksfəd] samostalnik
Oxford

Oxford blue temno moder
Oxford grey temno sivo blago z belimi pikami
Oxford shoe nizek čevelj, vezanka
Oxford bags hlače hlamudrače
Oxford Down Oxfordshire

pinch² [pinč]

1. prehodni glagol
ščipati, uščipniti; stisniti, stiskati
figurativno utesniti, tlačiti, omejiti
figurativno ščipati (mraz), osmoditi (slana), mučiti (žeja, lakota); iztisniti denar od koga
sleng ukrasti
sleng zapreti, aretirati
britanska angleščina priganjati konja

2. neprehodni glagol
tiščati (čevelj, dolg itd.)
figurativno biti v stiski, mučiti, boleti; skopariti
sleng krasti

to pinch off odščipniti (vršičke)
to be pinched for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to be pinched biti v stiski, biti na tesnem (for, in, of)
pinched circumstances omejene razmere
to be pinched with cold biti premražen, pomodreti od mraza
to be pinched with hunger biti izstradan
to be pinched with poverty biti zelo siromašen
a pinched face shiran obraz
to pinch and scrape komaj izhajati, stiskati, trpeti pomanjkanje, ničesar si ne privoščiti
to pinch s.o. in (on, for) držati koga na kratko
that is where the shoe pinches tam čevelj žuli

pittacium (pictacium) -iī, n (gr. πιττάκιον) košček usnja, platna ali papirja

1. košček usnja ali platna, ki se namoči v kako tekočino ali raztopino in se kot obkladek daje na bolne telesne ude: Cels.

2. košček usnja kot krpa za na čevelj: calceamenta perantiqua, quae ad indicium vetustatis pittaciis consuta erant Vulg.; od tod pren.: induis capitium, tunicae pittacium Lab. fr. ap. Gell. obesek, privesek.

3. listek (etiketa) na vinski steklenici: Petr.

4. nabito oznanilo, javni razglas (oglas): proposuit pittacium publice Aug.

5. žrebni listič, nekak loterijski listek, loterijska srečka: cum pittachia in schypho circumferri coeperunt Petr.

6. listek, zaznamek, zapisek, seznam, spisek, lista: Lamp., Cod. Th., p. authenticum Cod. I. originalen (avtentičen, točen, izviren) seznam.

7. potrdilo o plačilu, pobótnica: Cass.