Franja

colubra -ae, f (coluber) kačja samica, potem kača sploh: H., O., Plin., Iuv. idr.; o kačastih laseh Meduze, Furij idr.: O., Lucan. idr.; preg.: colubra restem non parit Petr. = jabolko ne pade daleč od drevesa, kakršen oče, takšen sin; quas tu vides colubras? Pl.

comētēs -ae, m (gr. κομήτης, sc. ἀστήρ) lasata zvezda, (zvezda) repatica, komet: V., Tib., Sen. ph., Serv. (z acc. sg. cometem) idr., stellae eae, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci., sidus c. T., stella c. Iust., crinita sidera cometarum Amm. — Lat. soobl. comēta -ae, m: Sen. tr., Prud. — Kot grški nom. propr. Comētēs -ae, m (Κομήτης) Komet, Lasatec,

1. ime Lapita: O.

2. Asterionov oče: Val. Fl.

complaisant, e [kɔ̃plɛzɑ̃, t] adjectif ustrežljiv (pour, envers quelqu'un do koga), uslužen, ljubezniv; prizanesljiv; samovšečen

geste masculin complaisant prijazna gesta
un père trop complaisant preveč popustljiv, prizanesljiv oče

Corōne͡us -eī, m (Κορωνεύς) Koronej, kralj v Fokidi, oče Korone, ki se je spremenila v vrano (κορώνη): O.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

craché, e [kraše] adjectif izpljunjen; figuré kot izrezan, popolnoma podoben

tout craché zelo podoben
c'est son père tout craché to je izrezan njegov oče
c'est lui tout craché to je čisto njemu podobno, samo on more kaj takega narediti

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

Creō -ōnis, a večinoma Creōn -ŏntis, acc. -ontem in -onta, m (Κρέων) Kreon(t),

1. državni upravnik Teb v Amfitruonovi odsotnosti: rex Creo Pl.

2. korintski kralj, oče Jazonove zaročenke Kreuze: Hyg., Sen. tr., magni Creontis filia H.

3. Jokastin brat, ki je vladal v Tebah po pregonu Ojdipa: Hyg., Creon Adrastida leto admovet Stat. — Od tod patronim Creontiadēs -ae, m (Κρεοντιάδης) Kreontid, Kreontov potomec: Lact.

Crēthe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κρηϑεύς) Kretej, mitološki sin Eola in Enarete, Atamantov (Friksovega in Helinega očeta) brat in Ezonov (Jazonovega očeta) oče: Hyg., Val. Fl. Od tod

1. adj. Crēthēius 3 (Κρηϑήϊος) Kretejev: virgo (= Hellē) Val. Fl., proles (= Iason) Val. Fl.

2. patronim Crēthīdēs -ae, m (Κρηϑείδης) Kretid = Jazon: Val. Fl.

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cypselus -ī, m (Κύψελος) Kipsel, sloviti korintski tiran od l. 657 do 627, sin Eetiona in Labde, Periandrov oče: Ci., Plin. Od tod patronim Cypselidēs -ae, m (Κυψελίδης) Kipselid, Kipselov potomec (sin): Ps.-V. (Ciris).

čarovnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bábaSopomenke: coprnica

2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlyaEj, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
Sopomenke: coprnica

častít (duhovnik) reverendo; venerable

častiti oče reverendo padre m

čevljar samostalnik
(poklic) ▸ cipész, csizmadiaNjegov oče je bil čevljar. ▸ Az apja cipész volt.

čevljarstvo samostalnik
1. (dejavnost) ▸ cipőkészítés, cipészet, lábbelikészítésV družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. ▸ Hét gyermek volt a családban, akiket az apjuk cipőkészítésből tartott el.
Povezane iztočnice: ortopedsko čevljarstvo, modno čevljarstvo

2. (trgovina ali podjetje) ▸ cipészet
Srečevala sem Lilo, ki je hitela v čevljarstvo, da je odprla, pometla, pomila in pospravila lokal. ▸ Találkoztam Lilával, aki a cipészetbe sietett, hogy kinyissa, felsöpörje, felmossa és kitakarítsa az üzletet.
Sopomenke: čevljar

čuvati kaj kot zenico svojega očesa frazem
(zelo paziti na kaj) ▸ óvja mint a szeme világát
Oče jo je ljubil in čuval kot zenico svojega očesa. ▸ Az apja úgy szerette és óvta mint a szeme világát.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.