Franja

Zadetki iskanja

  • sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

    tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
    pain masculin sec suh kruh
    au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
    en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
    fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
    légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
    vin masculin sec nerezano vino
    cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
    feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
    raisins masculin pluriel secs rozine
    mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
    orage masculin sec vihar brez dežja
    pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
    partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
    vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
    aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
    avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
    boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
    n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
    avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
    être, rester sec ne moči odgovoriti
    (marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
    ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
    être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
    mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
    faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
    mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
    répondre sec rezko odgovoriti
    regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
    traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge
  • serré, e [sɛre] adjectif stisnjen; tesen; gost (tkanina); tesno se prilegajoč (obleka); sklenjen (vrsta); gost (dež); strog (kritika); oster (konkurenca); zgoščen, jedrnat (slog); figuré v stiski, v denarnih težavah; adverbe previdno, premišljeno, natančno

    en rangs serrés v strnjenih vrstah
    j'ai le cœur serré tesno mi je pri srcu
    avoir la gorge serrée nobene besede ne spraviti iz sebe
    avoir un jeu serré ničesar ne (hoteti) tvegati
    être serrés comme des harengs biti stisnjeni kot slaniki
    jouer serré biti previden
    tenir quelqu'un serré držati koga na kratkem
  • sȅrt neskl. prid. (t. sert, perz.) trd, oster, hud, strog, trpek; - čovjek, duhan, duvan
  • severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
    strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
    natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

    a severe blow hud (močan, trd) udarec
    severe criticism ostra kritika
    a severe examination strog, težak izpit
    severe judge strog sodnik
    severe illness težka bolezen
    a severe inquiry natančna preiskava
    a severe remark pikra, zbadljiva opazka
    severe requirements težki pogoji
    a severe winter huda, ostra zima
    severely ill težko bolan
    to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli
  • sévère [sevɛr] adjectif strog; oster (ukor); trd; resen; težak (izguba, škoda); preprost, skromen

    froid masculin sévère oster mraz
    verdict masculin sévère stroga sodba
    adresser de sévères critiques à quelqu'un ostro koga kritizirati
    l'ennemi a subi, a essuyé des pertes sévères sovražnik je imel težke izgube
  • sevēro agg.

    1. strog; oster

    2. preprost

    3. resen; precejšen
  • sevērus 3, adv.

    1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

    2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. Kot nom. propr.

    I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

    1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

    2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

    3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

    4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

    5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP.

    II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.
  • sferzante agg. oster, neusmiljen
  • sharp [ša:p]

    1. pridevnik
    oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
    glasba povišan ali previsok za pol tona
    ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)

    a sharp ascent strm vzpon
    a sharp boy bister deček
    a sharp contrast oster kontrast
    as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
    as sharp as a razor oster kot britev
    a sharp curve oster ovinek (zavoj)
    sharp features ostre, izrazite poteze
    sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
    sharp set sleng lačen
    sharp on time absolutno točen
    a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
    sharp wine kislo vino, cviček
    sharp work hitro delo
    sharp's the word pogovorno hitro!
    he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
    to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
    this wine is sharp to vino je rezko, kislo
    poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi

    2. prislov
    vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
    glasba povišano za pol tona

    at 10 o'clock sharp točno ob desetih
    to look sharp ne izgubljati časa
    look sharp! hitro!
    to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
    to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek

    3. samostalnik
    dolga šivalna igla
    domačno slepar
    pogovorno strokovnjak, poznavalec
    glasba za pol tona povišana nota, višaj

    4. prehodni glagol
    pogovorno prevarati (out of za)
    ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
    glasba povišati zapol tona
    ameriško previsoko zapeti
    neprehodni glagol
    slepariti, varati
    glasba previsoko peti ali igrati
  • sharp-cut [šá:pkʌt] pridevnik
    oster
    figurativno izrazit, jasen, določen
  • sharp-edged [šá:pedžd] pridevnik
    ostrorob, oster, nabrušen
  • shrewd [šru:d] pridevnik (shrewdly prislov)
    pameten, moder, bistroumen, iznajdljiv, razborit, premeten, prebrisan, zvit, pronicav; spreten; subtilen; oster, silovit (bolečina, mraz, veter itd.)

    a shrewd blow silovit udarec
  • shrill [šril]

    1. pridevnik (shrilly prislov)
    kričav, vreščav; rezek, oster, predirljiv
    figurativno glasen, oster (pritožba, obtožba); kričeč (barva); zbadljiv
    figurativno trdovraten, zagrizen

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    poetično vreščavo govoriti (peti, se smejati); kričati, (za)vreščati; ostro (rezko, vrešče) (kaj) zavpiti, zakričati

    to shrill out, to shrill forth kričé, vreščé zahtevati
  • signal1 [sígnəl]

    1. samostalnik
    znak, znamenje, signal (for za)
    figurativno znak
    vojska (dogovorjen) znak, geslo; povod, spodbuda; radiotelegram

    signal of distress znak na pomoč v nevarnosti, SOS
    as though in response to a signal kot na dani znak
    code of signals ključ (seznam, popis) signalov (zlasti v vojski in mornarici)
    fog-signal zvočni signal, ki v megli opozarja voznike pri prehodu čez železniško progo
    storm-signal cilindričen znak, ki se dvigne na meteoroloških postajah v znak, da se bliža nevihta
    this was the signal for revolt to je bil znak za upor
    to make a signal dati znak (signal)

    2. pridevnik
    signalizacijski, signalen; pomemben, važen, izreden, nenavaden, znamenit, odličen; oster

    signal bell signalni zvonec
    signal box železnica signalnica; kretnica
    a signal victory sijajna zmaga
  • slashing [slǽšiŋ]

    1. samostalnik
    (raz)paranje; razporek; bičanje
    figurativno ostra kritika
    vojska s podrtim drevjem zagrajena pot

    2. pridevnik
    ostrorezen, razparajoč; silovit
    figurativno bičajoč, oster, uničujoč (o kritiki)
    sleng drastičen (o znižanju cen)
  • smacking [smǽkiŋ]

    1. pridevnik
    oster; močan, svež, živahen

    a smacking breeze svež veter

    2. samostalnik
    kup udarcev, batine
  • smart1 [sma:t]

    1. pridevnik
    ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
    figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
    pogovorno precejšen, velik

    a smart bargainer prebrisan poslovni človek
    a smart bout of toothache zelo hud zobobol
    a smart box on the ear krepka zaušnica
    smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
    a smart few precejšnje število
    smart people elegantni svet, ljudje
    a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
    a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
    the smart set elegantna, modna družba
    smart sensation občutek bolečine
    to go at a smart pace urnih korakov iti
    look smart! zbudi(te) se!
    she looks very smart ona je videti zelo elegantna
    to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

    2. prislov
    (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

    she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

    3. samostalnik
    ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje
  • snappy [snǽpi] pridevnik (snappily prislov)
    tleskajoč, pokajoč, prasketajoč; oster (mraz); živahen, energičen, hiter, poln poleta
    sleng razdražljiv

    a snappy conversation živahen pogovor
    a snappy style živahen, poleta poln slog
    snappy weather mrzlo in suho vreme
    make it snappy! pogovorno napravi(te) (to) hitro!
  • snell2 [snel] pridevnik
    škotsko hiter; oster, ki reže (veter, mraz)
  • sottile

    A) agg.

    1. tenek

    2. ekst. vitek; lahek, hiter:
    vita sottile vitek pas
    mal sottile pog. jetika

    3. pren. čist, svež, nežen, lahen:
    venticello sottile lahen piš
    profumo sottile nežen parfum

    4. pren. oster

    5. oster, ostroumen; ekst. težko umljiv, sofističen

    B) m (le sing.)
    andare, guardare per il sottile gledati na malenkosti, na nepomembne stvari