Franja

Zadetki iskanja

  • ejevsk|i (-a, -o) E- (sklanjatev die E-Deklination)
  • éjevski (-a -o) adj. lingv. che riguarda il suono e
  • elektroenergétik (-a) m esperto di produzione e distribuzione dell'energia elettrica
  • Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

    1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

    2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

    3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

    4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.
  • Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.
  • e-mol E minor
  • enainpólkrat adv. una volta e mezzo
  • ēnervus 3, soobl. = ēnervis -e: Ap.
  • ênkraten (-tna -o) adj. uno solo; di, per una sola volta; una tantum; trg. usa e getta:
    izplačati enkraten dodatek pagare un supplemento una tantum
    filter za enkratno uporabo filtro usa e getta
  • Epidamnus (Epidamnos) -ī, f (Ἐπίδαμνος) Epidamnos, staro ime mesta Dirahija: Pl., Mel., Plin. Od tod

    1. adj. Epidamniēnsis -e epidamnijski: cives Pl.

    2. subst. Epidamniī -ōrum, m Epidamnijci, preb. Epidamna: Pl.
  • Ēpīrus (Ēpīros) -ī, f (Ἤπειρος = suha zemlja, kopno) Epir, dežela v severozahodni Grčiji: Varr., Ci. ep., L., O., Fl. idr.; slovela je po konjereji: mittit … Eliadum palmas Epiros equarum V. Od tod adj. Ēpīrēnsis -e, epirski: Alexander L. Ethnicon Ēpīrōtēs -ae, m (Ἠπειρώτης) Epirec, epirski preb.: N., L., Plin. idr.; kot adj. = epirski: Epirotae equi P. Veg.; od tod adj. Ēpīrōticus 3 (Ἠπειρωτικός) epirski: Varr., Ci. ep., N., Col., Sen. tr.
  • epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

    1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

    2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

    2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.
  • epsilon [epsáilən] samostalnik
    epsilon, grški e
  • Eretria -ae, f (Ἐρετρία) Eretrija

    1. mesto v Tesaliji pri Farzalu: L.

    2. mesto na Evboji južno od Evripa, rodno mesto filozofa Menedema, ustanovitelja „eretrijske“ filozofske šole: Ci., N., L., Mel., Plin. Od tod adj.
    a) Eretricus 3 (Ἐρετρικός) eretrijski: philosophus Ci.; subst. Eretricī -ōrum, m eretrijski filozofi, eretrijska filozofska šola (Menedemova): Ci., Sen. ph. = Eretriacī -ōrum, m (Ἐρετριακοί): Ci.
    b) Eretriēnsis -e, eretrijski: N.; subst. Eretriēnsēs -ium, m Eretrijci, preb. Eretrije: L.
    c) Eretrius 3 eretrijski: terra Cels., creta (bela glina, ki je bila zelo priljubljena) Plin.; subst. Eretriī -ōrum, m Eretrijci: Mel.
  • ȅs s es, za pol stopnje znižani ton e
  • etacìzam -zma m (gr. eta) etacizem, izgovarjava grške črke eta kot e: Atena, Kreta, metropolit, prim. itacizem
  • etivírati (-am) perf., imperf. agr. sterilizzare e affinare (la frutta secca)
  • Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

    1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

    2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).
  • exossis -e, in exossus 3 (ex in os, ossis)

    1. = exos: cum sit (lepus marinus) cetera exossis Ap.

    2. met. gibčen, okreten: exossa saltatio Ap., exossis plane et enervis Ap.
  • fakín (-a) m

    1. pejor. facchino, uomo grossolano e triviale; teppista, manigoldo

    2. nareč. facchino, portabagagli