Franja

vīlitās -ātis, f (vīlis)

1. cenenost, nizka cena (naspr. caritas): Gell. idr., cum alter annus in vilitate, alter in summa caritate fuerit Ci. je imelo … nizke, … prav visoke cene, so bile cene eno leto nizke, drugo prav visoke, tanta repente vilitas annonae ex summa inopia et caritate rei frumentariae consecuta est Ci., vilitatem alicui rei facere Plin. poceniti kaj, una tantum vilitatis cibariae Plin. nima druge vrednosti, kot da se je.

2. metaf.
a) poceni prodajanje, prodajanje za majhen denar: taedio laboris ad vilitatem compelluntur Cu. da se prodajajo, v. vulgati corporis Cu. sramotno prodajanje svojega telesa.
b) malovažnost, malovrednost, majhna vrednost, brezcenost, nevrednost, ničvrednost, malopridnost, nizkost, podlost: suum caput offere vilitati Pl. = svoje življenje postaviti v nevarnost, tvegati svoje življenje, vilitas verborum Petr. malopridne, preproste besede, nominum Plin. prav navadna, preprosta imena, animorum Plin. malovrednost življenja, morum Ap.; v pl.: vilitates harum similes alias Amm. in še več takih malenkostnih reči; konkr.: vilitas barbarica Amm. = viles barbari.
c) nespoštovanje, prezir, preziranje, zaničevanje, podcenjevanje: sui Cu., ad vilitatem sui pervenire Sen. ph. pri(haja)ti do zaničevanja samega sebe, vilitas theatralis Amm. igralski (glumaški) prezir.

vorgerückt Alter: visok; Stunde: pozen

vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

4. adv. izrazi
a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.

xiphiās -ae, acc. -ān, m (tuj. ξιφίας)

1. riba mečarica (starejše sablják, čisto lat. gladius) (Xiphias gladius Linn.): ac durus xiphias ictu non mitior ensis O., Trebius Niger xiphian, id est gladium, rostro mucronato esse, ab hoc naves perfossas mergi Plin., thranis, quem alii xiphian vocant … xiphias Plin.

2. mečasti komet, mečasta repatica, vrsta kometa, ki ima obliko meča: Plin., quae cometes appellatur sive longodes, quia in longitudinem producitur, sive xiphias quia gladii mucronis effigiem producit Hyg., alter cometes est, cui ex gladio nomen est, nam graece ξιφίας appellatur Serv.

zēlotypia -ae, f, (tuj. ζηλοτυπία) ljubosumnost, ljubosumje, starejše ljubosumnja: Nymphaea nata traditur nympha zelotypia erga Herculem mortua Plin., Hier., Vulg.; v gr.: obtrectatio autem est, ea quam intellegi ζηλοτυπίαν volo, aegritudo ex eo, quod alter quoque potiatur eo quod ipse concupiverit Ci. ep., eo feci studiosius quod iudicabam duriores partis mihi impositas esse ab offensione nostra, quae magis a ζηλοτυπίᾳ mea quam ab iniuria tua nata est Ci. ep.

Zopf, der, (-/e/s, Zöpfe) kita; Forstwesen vrh; figurativ ein alter Zopf starokopitnost; alte Zöpfe abschneiden odpravljati preživele stvari

zrel [éu] (-a, -o)

1. agronomija in vrtnarstvo reif (drevesno erntereif, baumreif, pflückreif, na pol halbreif, polno vollreif, užitno [genußreif] genussreif, za rezanje schnittreif, gozdarstvo za sečnjo hiebsreif, schlagreif); ausgereift
zrel za ustekleničenje vino: flaschenreif
zrel za zakol schlachtreif

2. biologija, medicina -reif (spolno geschlechtsreif, prezgodaj frühreif)
zrel za šolo otrok: schulreif

3. (doleten) mündig

4. figurativno -reif (za odločanje entscheidungsreif, spruchreif, za odpad schrottreif, za rušenje abbruchreif, za upokojitev pensionsreif)
zrel za rušenje baufällig
zrel za uprizoritev odrsko delo: bühnenfähig
biblično: zrel za žetev reif zur Ernte
|
v zrelih letih im reiferen Alter, in den reiferen Jahren

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.