Franja

doktor roman stalna zveza
književnost (vrsta pripovedi) ▸ orvosregény

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dolgometražni film stalna zveza
(vrsta filma) ▸ nagyjátékfilm

dolgozrnati riž stalna zveza
(vrsta riža) ▸ hosszúszemű rizs

dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
kotanjasta dolina die Talmulde
Labotska dolina Lavanttal
meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
solzna dolina das Jammertal, das Tränental
suha dolina das Trockental, die Talung
-tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
z mnogimi dolinami zertalt
dno doline die Talsohle, der Talgrund
izhod doline die Talmündung
prebivalec doline der Talbewohner
vrsta doline der Taltyp
iz doline talaus
po dolini navzgor talauf, talaufwärts
po dolini navzdol talab, talabwärts
v dolini im Tal
v smer doline/v dolino talwärts, talseits
pogled v dolino z višine: der Talblick
spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
čez hribe in doline über Berg und Tal
figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen

dominánten (-tna -o) adj.

1. (prevladujoč) dominante, predominante, prevalente, preponderante:
dominantna vloga ruolo, funzione dominante

2. pren. dominante

3. (ki se dviga nad) dominante, che domina:
dominantna lega posizione dominante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dominantna lastnost carattere dominante
biol. dominantna vrsta specie dominante
muz. dominantni akord accordo dominante

dopisni šah stalna zveza
šah (vrsta šaha) ▸ levelezési sakk, távsakk

Dopplerjev radar stalna zveza
elektronika (vrsta radarja) ▸ Doppler-radar

dory [dɔ́:ri] samostalnik
zoologija petrica, kovač (riba)

John Dory petrica, kovač (riba); ameriško vrsta majhnega ribiškega čolna

dovršni glagol stalna zveza
jezikoslovje (vrsta glagola) ▸ befejezett ige

dracontia -ae, f ali dracontiās -ae, m (gr. δρακοντίας)

1. zmajev kamen, drakonit: Plin.

2. drakontija, vrsta pšenice: Plin.

dracontios (gr. *δρακόντιος) vitis drakontij, vrsta trte: Col.

dracunculus -ī, m (demin. dracō) zmajček,

1. kačica: Lamp.

2. pren.
a) vrsta ribe: Plin.
b) rastl. (Artemisia dracunculus, Linn.): Plin.

drama absurda stalna zveza
gledališče, književnost (vrsta drame) ▸ abszurd dráma
Sopomenke: absurdna drama

drevj|e [é] srednji spol (-a …) Bäume množina; Gehölze množina
sadno drevje Obstgehölze množina
➞ → sadno drevje
rast drevja der Baumwuchs
vrsta drevja die Baumart
poraščen z drevjem baumbestanden, močno: baumreich

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

drevo spoznanja stalna zveza
v svetopisemskem kontekstu (vrsta drevesa) ▸ a tudás fája

drinō -ōnis, m (najbrž kelt.) drinon, vrsta tune: Plin.

drsna tipkovnica stalna zveza
telefonija, računalništvo (vrsta tipkovnice) ▸ csúsztatható billentyűzet

državljanstvo po rodu stalna zveza
pravo (vrsta državljanstva) ▸ származás szerinti állampolgárság